Prva Samuelova knjiga 4:1-22
4 In to, kar je govoril Samuel, je prišlo do vseh v Izraelu.
V tistem času so Izraelci šli v boj proti Filistejcem. Utaborili so se blizu Ében Ézerja, Filistejci pa so bili utaborjeni pri Aféku.
2 Filistejci so se razporedili v bojne vrste, da bi šli v napad na Izraelce. Boj se je za Izraelce slabo končal, saj so jih Filistejci porazili in v spopadu pobili okoli 4000 njihovih vojakov.
3 Ko so se ostali vojaki vrnili v tabor, so izraelski starešine rekli: »Zakaj je Jehova dovolil, da so nas danes Filistejci premagali?*+ Vzemimo iz Šíla Skrinjo Jehovove zaveze+ in jo prinesimo sem, da bo z nami in nas bo reševala iz rok naših sovražnikov.«
4 Tako so poslali nekaj ljudi v Šílo, da bi se od tam prinesla Skrinja zaveze Jehova nad vojskami, ki sedi na prestolu nad* kerubi.+ S Skrinjo zaveze pravega Boga sta šla tudi Élijeva sinova, Hofní in Pinehas.+
5 Takoj ko je Skrinja Jehovove zaveze prišla v tabor, so vsi Izraelci začeli na ves glas vriskati, da se je zemlja tresla.
6 Ko so Filistejci slišali vriskanje, so spraševali: »Zakaj tako glasno vriskajo v hebrejskem taboru?« Nazadnje so izvedeli, da je v tabor prišla Jehovova skrinja.
7 Filistejci so prestrašeni govorili: »Bog je prišel v tabor!«+ Zato so rekli: »Konec je z nami! Kaj takega se še ni zgodilo!
8 Konec je z nami! Kdo nas bo rešil iz rok tega mogočnega Boga? To je tisti Bog, ki je v pustinji na različne načine kaznoval Egipt in tako povzročil pomor.+
9 Filistejci, bodimo pogumni in se bojujmo kot moški! Če nočemo služiti Hebrejcem, kot so oni služili nam,+ se bojujmo kot moški!«
10 Filistejci so torej šli v boj proti Izraelcem in jih premagali.+ Izraelci so zbežali vsak na svoj dom. Pomor je bil zelo velik – na izraelski strani je padlo 30.000 pešakov.
11 Poleg tega so zaplenili Božjo skrinjo, umrla pa sta tudi Élijeva sinova Hofní in Pinehas.+
12 Neki Benjaminovec pa je zbežal z bojišča in še isti dan prispel v Šílo. Obleko je imel raztrgano in glavo posuto s prahom.*+
13 Ko je prišel, je Éli sedel na klopi ob poti in čakal, saj je bil zelo zaskrbljen za Skrinjo pravega Boga.+ Moški je vstopil v mesto in o vsem poročal. Takrat se je po vsem mestu razleglo vpitje.
14 Ko je Éli slišal vpitje, je vprašal: »Kaj pomeni ves ta hrup?« Moški je odhitel k Éliju in še njemu o vsem poročal.
15 (Éli pa je bil star 98 let. S praznim pogledom je strmel predse, saj ni več videl.)+
16 Éliju je rekel: »Z bojišča prihajam! Danes sem zbežal od tam.« Éli ga je vprašal: »Kaj se je zgodilo, moj sin?«
17 Sporočil mu je novico: »Izraelci so zbežali pred Filistejci, saj so doživeli hud poraz in veliko jih je umrlo.+ Tudi tvoja sinova Hofní in Pinehas sta umrla,+ Skrinjo pravega Boga pa so Filistejci zaplenili.«+
18 Tisti trenutek, ko je omenil Skrinjo pravega Boga, je Éli, ki je sedel na klopi pri mestnih vratih, padel s hrbtom nazaj, si zlomil tilnik in umrl. Bil je namreč star in težek. V Izraelu je sodil 40 let.
19 Njegova snaha, Pinehasova žena, pa je bila noseča in naj bi kmalu rodila. Ko je slišala, da so Filistejci zaplenili Skrinjo pravega Boga ter da sta njen tast in mož umrla, se je zvila od bolečin, saj so se ji nepričakovano začeli porodni popadki, in je rodila.
20 Ko je umirala, so ji ženske, ki so bile ob njej, rekle: »Ne skrbi, saj si rodila sina!« Vendar ni odgovorila niti se ni odzvala.
21 Dečku je dala ime Ikabód*.+ Rekla je: »Izraelova slava je šla v pregnanstvo.«+ V mislih je imela to, da je bila Skrinja pravega Boga zaplenjena in da sta njen tast in mož umrla.+
22 Rekla je: »Izraelova slava je šla v pregnanstvo, saj so zaplenili Skrinjo pravega Boga.«+
