Drugo pismo Korinčanom 5:1-21

  • Oblačenje nebeškega bivališča (1–10)

  • Naloga drugim pomagati, da pridejo v miren odnos z Bogom (11–21)

    • Novo stvarjenje (17)

    • Kristusovi veleposlaniki (20)

5  Vemo, da bo naša zemeljska hiša, ta šotor*, porušena*+ in da nam bo Bog v nebesih dal zgradbo, hišo, ki ne bo narejena z rokami+ in bo večna.  V tej zemeljski hiši* zares vzdihujemo in si goreče želimo obleči svoje nebeško bivališče,+  tako da nas takrat, ko bo prišel čas, da si ga oblečemo, ne bodo našli golih.  Pravzaprav mi, ki smo v tem šotoru, vzdihujemo, ker nas obtežujejo skrbi, vendar naša želja ni, da bi ta šotor slekli. Naša želja je, da bi oblekli nebeško bivališče,+ da bi bilo umrljivo telo nadomeščeno z večnim življenjem.+  In za to življenje nas je pripravil Bog,+ ki nam je dal svojega duha. S tem nam je zagotovil, da nam bo dal nagrado, ki bo še prišla.*+  Zato smo vedno polni poguma. Vemo, da dokler bivamo v tem telesu, nismo pri Gospodu.+  Živimo namreč po veri, ne pa po tem, kar vidimo.  Da, polni smo poguma in bi rajši videli, da ne bi bili v tem telesu, ampak da bi bili pri Gospodu.+  Zato si ne glede na to, ali smo pri njem ali nismo pri njem, prizadevamo, da bi mu ugajali. 10  Vsi moramo namreč stopiti pred Kristusov sodni stol, da bo vsak dobil to, kar si zasluži, pač ustrezno temu, kako je ravnal, ko je bil v človeškem telesu – ali dobro ali slabo.+ 11  Ker torej vemo, kaj pomeni globoko spoštovati Gospoda, prepričujemo ljudi, naj verjamejo temu, kar učimo. Bog nas dobro pozna in upam, da nas dobro poznate tudi vi*. 12  Vsega tega ne govorimo zato, da bi spet priporočali sami sebe, ampak da bi vam dali razlog, da se hvalite z nami. Tako boste imeli kaj povedati tistim, ki se hvalijo z zunanjostjo,+ namesto da bi se hvalili s tem, kar je v srcu. 13  Če smo izgubili pamet,+ smo jo izgubili zaradi Boga, če pa smo pri zdravi pameti, smo to zaradi vas. 14  Žene* nas namreč Kristusova ljubezen, saj smo spoznali, da je en človek umrl za vse,+ ker so vsi umrli. 15  On je umrl za vse, da tisti, ki živijo, ne bi več živeli zase,+ ampak za tistega, ki je zanje umrl in je bil obujen. 16  Zato od zdaj naprej nikogar več ne presojamo po človeških merilih.+ Tudi če smo na Kristusa kdaj gledali po človeško, zdaj zagotovo nanj ne gledamo več tako.+ 17  Če je torej kdo povezan* s Kristusom, je novo stvarjenje.+ Staro je izginilo in nastalo je novo. 18  Vse to pa je od Boga, ki nam je po Kristusu omogočil, da smo z njim v mirnem odnosu*.+ Dal nam je tudi nalogo, da drugim pomagamo priti v miren odnos z njim.+ 19  Bog je namreč po Kristusu ljudem omogočil, da pridejo v miren odnos z njim,*+ in jim njihovih prestopkov nič več ne šteje za slabo,+ nam pa je zaupal nalogo, da sporočilo o tem* razglašamo drugim.+ 20  Veleposlaniki+ smo torej, ki zastopamo Kristusa+ – Bog tako rekoč po nas poziva ljudi. Kot Kristusovi zastopniki prosimo: »Pridite v miren odnos z Bogom.«* 21  Bog je tega, ki ni poznal greha,+ daroval kot žrtev za naše grehe, da bi lahko po njem v Božjih očeh postali pravični.+

Opombe

Ali »razpadla«.
Gre za telo.
Ali »tem bivališču«.
Ali »S tem nam je dal polog (aro)«.
Dobesedno »vaša vest«.
Ali »sili; spodbuja«.
Ali »zedinjen«.
Ali »ki nas je po Kristusu spravil s seboj«.
Ali »o tej spravi«.
Ali »po Kristusu svet spravil s seboj«.
Ali »Spravite se z Bogom«.