Drugo Petrovo pismo 1:1-21
1 Jaz, Simon Peter, suženj in apostol Jezusa Kristusa, pišem to pismo vam, ki ste si po pravičnosti našega Boga in po pravičnosti našega Rešitelja, Jezusa Kristusa, pridobili vero, ki je tako dragocena kot naša*.
2 Naj se vam po točnem spoznanju+ o Bogu in o našem Gospodu Jezusu izkaže še več nezaslužene dobrote in nakloni še več miru.
3 Bog nam namreč s svojo močjo daje* vse, kar potrebujemo, da bi živeli vdano njemu. Vse to nam daje, ker imamo točno spoznanje o njem.+ On nas je poklical, ker je slaven in dober*.
4 To ga je tudi navedlo, da nam je dal* dragocene in nadvse veličastne obljube,+ da bi bili vi po njih deležni Božje slave in bi postali duhovna bitja.+ To je naredil zato, ker smo ubežali pokvarjenosti, ki zaradi napačnih želja* vlada v svetu.
5 Prav zaradi tega se iz vsega srca potrudite,+ da dopolnite svojo vero s krepostjo,+ krepost s spoznanjem,+
6 spoznanje s samoobvladanjem, samoobvladanje+ z zdržljivostjo, zdržljivost z vdanostjo Bogu,+
7 vdanost Bogu z bratsko naklonjenostjo*, bratsko naklonjenost z ljubeznijo.+
8 Če vse to upoštevate in te lastnosti v vas že kar prekipevajo, ne boste nedejavni ali brez sadov,+ ampak boste udejanjali točno spoznanje o našem Gospodu Jezusu Kristusu.
9 Če kdo nima teh lastnosti, je slep. Oči si zatiska pred svetlobo*+ in pozablja, da je bil očiščen svojih preteklih grehov.+
10 Zato se, bratje, še toliko bolj trudite biti zvesti, da boste ostali med tistimi, ki jih je Bog poklical+ in izbral. Če boste namreč razvijali vse te lastnosti, vam gotovo ne bo nikoli spodletelo.+
11 Tako vam bo podeljen veličasten blagoslov, da vstopite v večno Kraljestvo+ našega Gospoda in Rešitelja, Jezusa Kristusa.+
12 Zato vas bom vedno spominjal na vse te stvari, čeprav jih že poznate in ste utrjeni v resnici, ki ste jo sprejeli.
13 Zdi se mi prav, da vas tako spodbujam,+ dokler sem še v tem telesu*,+
14 saj vem, da bom moral to svoje telo kmalu zapustiti, kot mi je jasno dal vedeti naš Gospod Jezus Kristus.+
15 Zato se bom kar najbolj potrudil, da bi se po mojem odhodu lahko vsega tega sami spominjali.
16 Ko smo vam govorili o moči in navzočnosti našega Gospoda Jezusa Kristusa, se pri tem nismo zanašali na pretkano izmišljene lažne zgodbe, ampak na to, da smo na lastne oči videli njegovo veličastnost.+
17 Od Boga, Očeta, je namreč prejel čast in slavo, ko mu je Bog, ki je vir veličastne slave, rekel: »To je moj ljubljeni Sin, ki mi je v veselje.«+
18 Da, te besede smo slišali prihajati z neba, ko smo bili z njim na sveti gori.
19 Zato smo postali še bolj prepričani, da se bodo prerokbe izpolnile. Prav delate, da ste pozorni nanje kakor na svetilko,+ ki sveti na temnem kraju, v vaših srcih, dokler se ne zdani in ne vzide danica.+
20 Gotovo veste, da nobeno prerokovanje v Svetih spisih ne izvira iz človeških zamisli.
21 Prerokovanje namreč ni nikoli prišlo od ljudi,+ ampak so ljudje govorili Božje besede, tako kot jih je vodil sveti duh.+
