Druga Samuelova knjiga 1:1-27
1 Ko je Savel umrl, je bil David že dva dni v Ziklágu.+ Tja se je vrnil, potem ko je porazil Amalečáne.
2 Tretji dan pa je iz Savlovega tabora prišel neki moški. Obleko je imel raztrgano in glavo posuto s prahom.* Ko je prišel k Davidu, je padel na kolena in se priklonil do tal.
3 David ga je vprašal: »Od kod prihajaš?« Odgovoril mu je: »Pobegnil sem iz izraelskega tabora.«
4 David ga je še vprašal: »Kako je bilo? Prosim, povej mi.« Rekel je: »Vojaki so zbežali iz boja in veliko jih je umrlo. Tudi Savel in njegov sin Jonatan sta umrla.«+
5 Nato je David mladega moškega, ki mu je to sporočil, vprašal: »Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?«
6 Odgovoril mu je: »Po naključju sem prišel na goro Gilbóo.+ Tam je bil Savel, ki se je opiral na sulico, vozovi in konjeniki pa so ga že skoraj dohiteli.+
7 Ko se je ozrl in me zagledal, me je poklical. Odgovoril sem: ‚Tukaj sem!‘
8 Vprašal me je: ‚Kdo si?‘ Odgovoril sem: ‚Amalečán+ sem.‘
9 Rekel mi je: ‚Prosim, stopi sem in me ubij. Kljub smrtnim mukam sem še vedno živ.‘
10 Stopil sem torej k njemu in ga ubil,+ saj sem vedel, da ne bo preživel, ker je bil hudo ranjen. Nato sem mu z glave snel krono* in z roke zapestnico* ter oboje prinesel tebi, moj gospod.«
11 Ko je David to slišal, je zgrabil svoja oblačila in jih raztrgal. Enako so naredili tudi vsi možje, ki so bili z njim.
12 Žalovali so in jokali ter se postili+ do večera, ker so pod mečem padli Savel, njegov sin Jonatan in mnogi iz Jehovovega ljudstva, mnogi Izraelci.+
13 David je mladega moškega, ki mu je to sporočil, vprašal: »Od kod si?« Odgovoril je: »Sem sin nekega priseljenca, Amalečána.«
14 David ga je še vprašal: »Kako si si drznil dvigniti roko nad Jehovovega maziljenca in ga ubiti?«+
15 Nato je poklical enega od svojih mož in mu ukazal: »Pridi sem in ga usmrti!« In ta ga je usmrtil.+
16 David je Amalečánu rekel: »Sam si kriv za svojo smrt,* saj si se s svojimi usti obsodil, ko si rekel: ‚Ubil sem Jehovovega maziljenca.‘«+
17 Nato je David zapel žalostinko za Savlom in njegovim sinom Jonatanom+
18 ter Judovcem naročil, naj se jo naučijo. Ta žalostinka ima naslov »Lok« in je zapisana v knjigi Jašár.+ Glasi se:
19 »Tvoja lepota, o Izrael, leži mrtva na tvojih vrhovih.+
Kako sta padla junaka*!
20 Ne govorite tega v Gatu,+ne razglašajte tega po aškelónskih ulicah,da se ne bi veselile hčere Filistejcev,da ne bi vriskale hčere neobrezancev.
21 Gilboánske gore,+naj na vas ne padata ne rosa ne dež,naj vaša polja ne rojevajo sadu za sveti prispevek,+saj je bil tam onečaščen ščit junakov,Savlov ščit ne bo več namazan* z oljem.
22 Jonatanov lok+ in Savlov meč se nista vračala,ne da bi prelila kri, ne da bi prebodla meso junakov.
Nista se vračala brez uspeha.+
23 Savel in Jonatan,+ ljubljena in cenjena v svojem življenju,se nista ločila v smrti.+
Hitrejša sta bila od orlov,+močnejša od levov.+
24 O Izraelove hčere, objokujte Savla,ki vas je oblačil v škrlat in razkošna oblačila,ki vam je z zlatom krasil obleke.
25 O Izrael, kako sta padla junaka v boju!
Jonatan leži ubit na tvojih vrhovih!+
26 Hudo mi je za teboj, moj brat Jonatan,zelo drag si mi bil.+
Tvoja ljubezen mi je bila dragocenejša od ženske ljubezni.+
27 Kako sta padla junaka,kako je bilo uničeno bojno orožje!«
