Druga Samuelova knjiga 17:1-29
17 Potem je Ahitófel Absalomu rekel: »Prosim, dovoli mi, da izberem 12.000 mož in grem še nocoj zasledovat Davida.
2 Tako bom nad njega prišel, ko bo utrujen in brez moči*.+ Med ljudmi, ki so z njim, bom povzročil paniko, tako da se bodo vsi razbežali, in bom ubil samo kralja.+
3 Nato bom vse ljudi pripeljal nazaj k tebi. To, ali se bodo vrnili, je odvisno od tega, kaj se bo zgodilo s človekom, ki ga iščeš. Potem bo vse ljudstvo zaživelo v miru.«
4 Absalomu in vsem izraelskim starešinam je bil ta predlog všeč.
5 Vseeno pa je Absalom rekel: »Prosim, pokličite še Arkéjca Hušája,+ da slišimo, kaj nam bo on povedal!«
6 Hušáj je torej prišel k Absalomu. Absalom mu je povedal to, kar je Ahitófel svetoval, potem pa ga vprašal: »Ali naj ravnamo po njegovem nasvetu? Če ne, nam ti povej, kaj naj naredimo.«
7 Hušáj je odgovoril: »Ahitófelov nasvet tokrat ni dober!«+
8 Hušáj je nadaljeval: »Dobro veš, da so tvoj oče in njegovi možje junaki+ in da so razjarjeni kakor medvedka, ki je na polju izgubila svoje mladiče.+ Poleg tega je tvoj oče bojevnik+ in ne bo prenočeval z ljudstvom.
9 Prav zdaj se skriva v eni od votlin* ali kje drugje.+ In če bo napadel prvi, bodo tisti, ki bodo to izvedeli, rekli: ‚Ljudje, ki so se pridružili Absalomu, so poraženi!‘
10 Celo pogumni možje z levjim+ srcem se bodo tresli od strahu. Vsi Izraelci namreč vedo, da je tvoj oče junaški bojevnik+ in da so možje, ki so z njim, pogumni.
11 Jaz bi svetoval naslednje: Pri tebi naj se zberejo vsi Izraelci, ki jih je toliko, kolikor je peska ob morju,+ vsi od Dana do Beeršébe,+ ti pa jih vodi v boj.
12 Napadli ga bomo, kjer koli se skriva. Prišli bomo nad njega kakor rosa, ki pada na zemljo. Nihče ne bo preživel, ne on ne tisti, ki so z njim.
13 Če pa se bo umaknil v kako mesto, bodo vsi Izraelci prišli in uničili mesto, nato pa ruševine z vrvmi odvlekli v dolino. Od mesta ne bo ostal niti kamenček.«
14 Absalom in vsi Izraelci so rekli: »Nasvet Arkéjca Hušája je boljši+ od Ahitófelovega!« Jehova je namreč odločil*, da se izpodbije Ahitófelov dobri nasvet.+ Jehova je to naredil zato, da bi nad Absaloma privedel nesrečo.+
15 Potem je Hušáj duhovnikoma Zadóku in Abjatárju+ povedal, kaj je Absalomu in izraelskim starešinam svetoval Ahitófel in kaj jim je svetoval on.
16 Rekel jima je še: »Čim prej pošljita nekoga k Davidu, da ga posvari: ‚Nocoj ne ostani pri jordanskih plitvinah* v pustinji, ampak prečkaj reko, drugače boš umrl ti in vsi, ki so s teboj.‘«+
17 Jonatan+ in Ahimáaz+ pa sta bila pri En Rógelu,+ ker nista upala tvegati, da bi ju kdo videl iti v mesto. Tako je neka služabnica prišla do njiju in jima prenesla sporočilo, da bi onadva šla posvarit kralja Davida.
18 Vseeno ju je opazil neki mladenič in to povedal Absalomu. Zato sta se hitro odpravila od tam in prišla do hiše nekega človeka v Bahurímu.+ Ta je imel na svojem dvorišču vodnjak in spustila sta se vanj.
19 Njegova žena je nato čez vodnjakovo odprtino razgrnila pregrinjalo in nanj nasula stolčeno zrnje, tako da ni nihče ničesar opazil.
20 K ženi v hišo pa so prišli Absalomovi služabniki in vprašali: »Kje sta Ahimáaz in Jonatan?« Žena jim je odgovorila: »Šla sta tu mimo proti reki.«+ Služabniki so ju iskali, vendar ju niso našli, zato so se vrnili v Jeruzalem.
21 Ko so odšli, sta splezala iz vodnjaka in se odpravila h kralju Davidu. Povedala sta mu, kaj je Ahitófel svetoval proti njemu,+ in rekla: »Pojdite, hitro prečkajte reko!«
22 David in vsi, ki so bili z njim, so se nemudoma odpravili in prečkali Jordan. Ob zori so bili že vsi na drugi strani reke.
23 Ko je Ahitófel videl, da njegovega nasveta niso upoštevali, je osedlal osla in se odpravil domov v svoje mesto.+ Družini je dal vsa potrebna navodila,+ nato pa se je obesil.+ Tako je umrl in pokopali so ga v družinskem grobu.
24 Medtem je David odšel v Mahanájim,+ Absalom pa je z vsemi Izraelci prečkal Jordan.
25 Absalom je nad vojsko namesto Joába+ postavil Amasája.+ Amasá je bil sin Izraelca Jitrája in Naháševe hčere Abigájile,+ sestre Joábove mame Zerúje.
26 Izraelci in Absalom so se utaborili v gileádski+ deželi.
27 Takoj ko je David prišel v Mahanájim, so Nahášev sin Šobí iz amónskega mesta Rába,+ Amiélov sin Mahír+ iz Lo Dabárja in Gileádec Barziláj+ iz Roglíma
28 prinesli ležišča, sklede, lončene posode, pšenico, ječmen, moko, praženo zrnje, bob, lečo, pražena semena,
29 med, maslo, ovce in sir. Vse to so prinesli Davidu in tistim, ki so bili z njim.+ Rekli so namreč: »Ljudje so v pustinji lačni, utrujeni in žejni.«+
