Tretja Mojzesova knjiga 24:1-23
24 Jehova je Mojzesu še rekel:
2 »Izraelcem naroči, naj ti prinesejo čisto olje iz stolčenih oliv* za razsvetljavo, da bodo svetilke ves čas gorele.+
3 Aron naj poskrbi, da bodo svetilke v shodnem šotoru zunaj predelne zavese, ki visi pred Pričevanjem*, stalno gorele pred Jehovom od večera do jutra. To je trajna odredba za vas in vse vaše potomce.
4 Stalno naj skrbi za svetilke na svečniku+ iz čistega zlata, ki je pred Jehovom.
5 Vzemi fino mleto* moko in speci iz nje 12 venčastih hlebcev. Vsak hlebec naredi iz dveh desetin efe* moke.
6 Hlebce nato položi pred Jehova na zlato mizo*.+ Položi jih enega vrh drugega v dva stolpca, po šest v vsak stolpec.+
7 Na vsak stolpec daj čisto kadilno smolo, ki se bo kot ognjena daritev Jehovu darovala namesto kruha.
8 Vsak šábatni* dan naj se hlebci položijo pred Jehova.+ To je trajna zaveza z Izraelci.
9 Dobijo naj jih Aron in njegovi sinovi.+ Jedo naj jih na svetem kraju,+ ker so nekaj najsvetejšega od ognjenih daritev Jehovu in pripadajo duhovniku. To je trajna uredba.«
10 Med Izraelci je bil sin neke Izraelke in Egipčana.+ Nekega dne se je ta sin v taboru stepel z drugim Izraelcem.
11 Sin Izraelke je začel sramotiti Ime* in ga preklel.+ Zato so ga pripeljali k Mojzesu.+ (Njegova mama je bila Šelomíta, hči Dibríja iz Danovega rodu.)
12 Dali so ga v pripor, kjer je ostal, dokler jih Jehova ni seznanil s svojo odločitvijo.+
13 Jehova je Mojzesu rekel:
14 »Tistega, ki je preklel moje ime, odpelji iz tabora. Vsi, ki so ga slišali, naj mu na glavo položijo roke in nato naj ga vse ljudstvo kamenja.+
15 Izraelcem pa reci: ‚Kdor prekolne Boga, bo za svoj greh odgovarjal.
16 Vsakega torej, ki sramoti ime Jehova, naj usmrtijo.+ Vse ljudstvo ga mora kamenjati. Tako tujca kot domačina, ki sramoti Ime, naj usmrtijo.
17 Če kdo človeku vzame življenje*, mora biti usmrčen.+
18 Kdor domačo žival, ki je last koga drugega, udari, tako da pogine, naj zanjo da odškodnino, življenje za življenje.
19 Človeku, ki poškoduje svojega bližnjega, je treba narediti to, kar je sam naredil.+
20 Zlom za zlom, oko za oko, zob za zob; kakršno poškodbo je povzročil drugemu, tako naj se poškoduje njega.+
21 Kdor žival, ki je last koga drugega, udari, tako da pogine, naj zanjo da odškodnino,+ kdor pa udari človeka, tako da ta umre, naj bo usmrčen.+
22 Za vse vas, tako za tujca kot za domačina, naj velja isti odlok,+ saj sem jaz Jehova, vaš Bog.‘«
23 Mojzes je zatem to povedal Izraelcem in ti so človeka, ki je preklel Božje ime, odpeljali iz tabora ter ga kamenjali.+ Naredili so torej tako, kot je Jehova zapovedal Mojzesu.
