Tretja Mojzesova knjiga 7:1-38
7 Zakon o daritvi za krivdo+ se glasi: Ta daritev je nekaj najsvetejšega.
2 Tam, kjer se kolje živali za žgalno daritev, naj se kolje tudi živali za daritev za krivdo. S krvjo+ živali naj se z vseh strani poškropi oltar.+
3 Daruje naj se vse njeno maščevje,+ in sicer debeli rep*, maščevje, ki je nad črevesjem,
4 in ledvici z njunim maščevjem, ki je ob ledjih. Skupaj z ledvicama naj se vzame še maščevje*, ki je na jetrih.+
5 Duhovnik naj vse to zažge na oltarju v ognjeno daritev Jehovu, da se bo dvigoval dim.+ To je daritev za krivdo.
6 Meso te daritve smejo jesti samo moški, ki so duhovniki,+ in sicer na svetem kraju. Je nekaj najsvetejšega.+
7 Zakon o daritvi za greh velja tudi za daritev za krivdo. Meso te daritve pripada duhovniku, ki z njo opravi poravnavo.+
8 Ko kdo k duhovniku privede žival za žgalno daritev, naj kožo+ te živali dobi duhovnik, ki zanj opravi žgalno daritev.
9 Vsaka žitna daritev, ki je pečena v peči, ponvi ali na plošči,+ pripada duhovniku, ki opravi daritev. Njegova naj bo.+
10 Toda vsaka druga žitna daritev, umešana z oljem+ ali suha,+ naj se razdeli med vse Aronove sinove, tako da vsak dobi enako.
11 Zakon o mirovni žrtvi,+ ki se prinese Jehovu, se glasi:
12 Če kdo mirovno žrtev prinese v zahvalo,+ naj skupaj s svojo zahvalno žrtvijo prinese še z oljem umešane nekvašene venčaste hlebce, z oljem pomazane nekvašene mlince in venčaste hlebce iz fino mlete* moke, dobro umešane in prepojene z oljem.
13 Poleg tega naj z mirovno žrtvijo, to je z zahvalno žrtvijo, prinese še kvašene venčaste hlebce.
14 Od vsake vrste kruha, prinesenega v daritev, naj po en kos* daruje kot sveti delež Jehovu. To naj dobi duhovnik, ki škropi oltar s krvjo mirovnih žrtev.+
15 Meso mirovne žrtve, darovane v zahvalo, je treba pojesti še istega dne, ko je darovana. Ničesar od nje naj se ne hrani do jutra.+
16 Mirovno žrtev, darovano zaradi zaobljube+ ali pa darovano prostovoljno,+ je treba jesti na dan darovanja, kar pa od nje ostane, se sme jesti še naslednji dan.
17 Toda če od žrtvinega mesa ostane kaj tretji dan, je treba to sežgati.+
18 Če pa kdo to meso jé še tretji dan, potem tisti, ki je mirovno žrtev prinesel, ne bo dobil Božjega odobravanja in njegova žrtev ne bo veljavna, saj je njeno meso nekaj nagnusnega*. Človek, ki ga jé, bo za ta svoj greh odgovarjal.+
19 Če meso pride v stik s kakršno koli nečisto stvarjo, se ne sme jesti, ampak ga je treba sežgati. Kar pa se tiče čistega mesa, ga sme jesti, kdor koli je čist.
20 Toda vsak, ki je nečist in jé meso mirovne žrtve, prinesene Jehovu, mora biti usmrčen*.+
21 Če se kdo dotakne česa nečistega – bodisi človeške nečistosti,+ nečiste živali+ ali česar koli drugega, kar je nečisto in nagnusno+ – in jé meso mirovne žrtve, prinesene Jehovu, mora biti usmrčen*.‘«
22 Jehova je Mojzesu še rekel:
23 »Izraelcem reci: ‚Ne jejte nobenega maščevja+ od goveda, ovce ali koze.
24 Maščevje poginule živali in maščevje živali, ki jo je ubila druga žival, lahko uporabite za kar koli, nikakor pa ga ne smete jesti.+
25 Kdor koli jé maščevje živali, ki jo privede kot ognjeno daritev Jehovu, mora biti usmrčen*.
26 Nikjer, kjer živite, ne smete zaužiti nobene krvi,+ niti od ptic niti od drugih živali.
27 Vsak, ki zaužije kakršno koli kri, mora biti usmrčen*.‘«+
28 Jehova je Mojzesu še rekel:
29 »Izraelcem reci: ‚Kdor daruje Jehovu mirovno žrtev, naj del svoje žrtve prinese v daritev Jehovu.+
30 V svojih rokah naj Jehovu v ognjeno daritev prinese maščevje+ in prsi živali. Prsi naj pred Jehovom zaniha kot daritev nihanja.+
31 Duhovnik naj maščevje zažge na oltarju,+ da se bo dvigoval dim, prsi pa naj dobijo Aron in njegovi sinovi.+
32 Od svojih mirovnih žrtev dajte duhovniku zadnjo desno nogo kot sveti delež.+
33 V delež naj jo dobi tisti Aronov sin, ki od vaših mirovnih žrtev daruje kri in maščevje.+
34 Jaz namreč od mirovnih žrtev Izraelcev jemljem prsi, darovane kot daritev nihanja, in nogo, darovano kot sveti delež, ter jih dajem duhovniku Aronu in njegovim sinovom. To je trajna uredba za Izraelce.+
35 Ta delež od ognjenih daritev Jehovu je določen za duhovnike, Arona in njegove sinove, od dneva, ko so bili postavljeni, da služijo Jehovu kot duhovniki.+
36 Jehova je na dan njihovega maziljenja+ zapovedal Izraelcem, naj jim dajo ta delež. To je trajna odredba za njih in njihove potomce.‘«
37 To je zakon o žgalni daritvi,+ žitni daritvi,+ daritvi za greh,+ daritvi za krivdo,+ žrtvi, darovani pri postavitvi duhovnikov,+ in mirovni žrtvi.+
38 Ta zakon je Jehova dal Mojzesu na gori Sinaj+ tisti dan, ko je Izraelcem v sinajski pustinji zapovedal, naj prinašajo Jehovu svoje daritve.+
