Peta Mojzesova knjiga 2:1-37

  • Tavanje po pustinji traja 38 let (1–23)

  • Zmaga nad hešbonskim kraljem Sihonom (24–37)

2  Potem smo se odpravili in po poti, ki vodi proti Rdečemu morju, krenili v pustinjo, tako kot mi je naročil Jehova.+ Veliko dni smo hodili v bližini seírskega gorovja.  Nazadnje mi je Jehova rekel:  ‚Dovolj dolgo ste hodili v bližini tega gorovja. Pojdite zdaj proti severu.  Ljudstvu zapovej takole: »Šli boste ob meji svojih bratov, Ezavovih potomcev,+ ki živijo v Seírju.+ Oni se vas bodo bali,+ vendar bodite zelo previdni.  Ne spuščajte se v boj z njimi,* ker vam od njihove dežele ne bom dal niti toliko zemlje, da bi nanjo lahko stopili s svojo nogo. Seírsko gorovje sem namreč dal v last Ezavu.+  Plačajte jim hrano, ki jo boste jedli, in dajte jim denar za vodo, ki jo boste pili.+  Jaz, vaš Bog Jehova, sem vas blagoslovil pri vsem, kar ste delali. Dobro vem, kako ste potovali skozi to veliko pustinjo. Jaz, vaš Bog Jehova, sem bil teh 40 let z vami in ničesar vam ni manjkalo.«‘+  Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih potomcev,+ ki živijo v Seírju, in se nismo približali ne poti, ki vodi proti Arábi, ne Elátu, ne Ezjón Géberju.+ Nato smo se odpravili in krenili po poti, ki vodi proti moábski+ pustinji.  Jehova mi je rekel: ‚Ne napadajte Moábcev niti se ne spuščajte v vojno z njimi, saj vam ne bom dal v last nobenega dela njihove dežele. Ar sem namreč dal v last Lotovim potomcem.+ 10  (Prej so tam živeli Eméjci,+ mogočno in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. 11  Tudi na Rafájevce+ so gledali enako kot na Anákovce,+ Moábci pa so jih imenovali Eméjci. 12  V Seírju so prej živeli Horéjci,+ toda Ezavovi potomci so zavzeli njihovo deželo, jih pokončali in se naselili na njihovem mestu.+ Enako bodo Izraelci naredili z deželo, ki jim pripada in jim jo bo Jehova dal.) 13  Zdaj pa pojdite in prečkajte Zêredsko dolino*.‘ Tako smo prečkali Zêredsko dolino.+ 14  Od takrat, ko smo šli iz Kádeš Barnée, pa do takrat, ko smo prečkali Zêredsko dolino*, je minilo 38 let. V tem času je pomrl ves rod* vojakov iz tabora, tako kot jim je Jehova prisegel.+ 15  Jehova je uporabil svojo moč* proti njim, tako da v taboru ni ostal niti eden od njih, ampak so vsi pomrli.+ 16  Ko so vsi vojaki izmed ljudstva umrli,+ 17  je Jehova znova govoril z menoj: 18  ‚Danes boste prečkali mejo moábskega ozemlja, to je Ara. 19  Ko se boste približali Amóncem, jih ne napadajte in ne izzivajte, ker vam ne bom dal v last nobenega dela njihove dežele. Dal sem jo namreč v last Lotovim potomcem.+ 20  Tudi ta je veljala za deželo Rafájevcev.+ (Prej so tam živeli Rafájevci, Amónci pa so jih imenovali Zamzuméjci. 21  Bili so mogočno in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci.+ Toda Jehova jih je porazil, tako da so jih Amónci pregnali iz dežele in se naselili na njihovem mestu. 22  Enako je storil za Ezavove potomce, ki zdaj živijo v Seírju.+ Ko je porazil Horéjce,+ so Ezavovi potomci lahko zavzeli deželo in se naselili na njihovem mestu, kjer živijo še danes. 23  Avéjce, ki so živeli v naseljih vse do Gaze,+ pa so porazili Kaftoréjci,+ ki so prišli iz Káftorja*, in se naselili na njihovem mestu.) 24  Odpravite se in prečkajte Arnónsko dolino*.+ V roke sem vam izročil amoréjskega kralja Sihóna,+ ki vlada v Hešbónu. Začnite osvajati njegovo deželo in se spustite v vojno z njim. 25  Od danes bom med vsemi ljudstvi pod nebom sejal strah in trepet pred vami. Ljudstva, ki bodo slišala glas o vas, bodo vznemirjena in se bodo tresla*.‘+ 26  Nato sem iz kedemótske+ pustinje poslal k hešbónskemu kralju Sihónu sle z naslednjim miroljubnim sporočilom:+ 27  ‚Dovoli nam, da gremo skozi tvojo deželo. Hodili bomo samo po cesti in ne bomo zavili ne na desno ne na levo.+ 28  Jedli bomo samo tisto hrano in pili samo tisto vodo, ki nam jo boš prodal. Samo dovoli nam, da gremo peš skozi deželo 29  – naredi za nas to, kar so naredili Ezavovi potomci, ki živijo v Seírju, in Moábci, ki živijo v Aru – dokler ne pridemo čez Jordan v deželo, ki nam jo daje naš Bog Jehova.‘ 30  Toda hešbónski kralj Sihón nam ni dovolil iti skozi svoje ozemlje, ker je naš Bog Jehova pustil, da je njegov duh zakrknil+ in njegovo srce otrdelo, da bi nam ga izročil v roke – kar se je tudi zgodilo.+ 31  Nato mi je Jehova rekel: ‚Glejte, Sihóna in njegovo deželo sem vam že začel izročati. Začnite osvajati njegovo deželo.‘+ 32  Ko nam je Sihón z vso svojo vojsko prišel nasproti, da bi se bojeval z nami pri Jáhazu,+ 33  nam ga je naš Bog Jehova izročil. Tako smo premagali njega, njegove sinove in vso njegovo vojsko. 34  Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in uničili* vsako mesto z moškimi, ženskami in otroki vred. Nikogar nismo pustili pri življenju.+ 35  Zase smo vzeli le živino in plen iz mest, ki smo jih zavzeli. 36  Od Aroêrja,+ ki leži na robu Arnónske doline*, in od mesta, ki je v tej dolini, pa do Gileáda ni bilo mesta, ki ga ne bi mogli zavzeti. Naš Bog Jehova nam jih je vsa izročil.+ 37  Toda nismo se približali deželi Amóncev,+ celotni Jabóški dolini*,+ mestom v gorovju niti drugim krajem, ki se jim nismo smeli približati, ker nam je naš Bog Jehova to prepovedal.

Opombe

Ali »ne izzivajte jih«.
Ali »vadi«.
Ali »vadi«.
Ali »generacija«.
Dobesedno »roko«.
To je Kreta.
Ali »vadi«.
Ali »in bodo imela bolečine, podobne porodnim«.
Ali »odredili za uničenje«.
Ali »vadija«.
Ali »vadiju«.