Peta Mojzesova knjiga 29:1-29
29 To so besede zaveze, glede katere je Jehova Mojzesu zapovedal, naj jo sklene z Izraelci v moábski deželi poleg zaveze, ki jo je sklenil z njimi v hórebski pokrajini.+
2 Mojzes je sklical vse Izraelce in jim rekel: »Videli ste vse, kar je Jehova v egiptovski deželi pred vašimi očmi storil faraonu, vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi,+
3 namreč velike obsodbe*, tista velika znamenja in čudeže.+
4 Toda Jehova vam vse do danes ni dal sposobnosti*, da bi razumeli to, kar ste videli s svojimi očmi in slišali s svojimi ušesi.+
5 ‚Ko sem vas 40 let vodil po pustinji,+ se oblačila, ki ste jih imeli na sebi, niso izrabila in tudi sandale, ki ste jih imeli na nogah, se niso obrabile.+
6 Kruha niste jedli in vina ali drugih alkoholnih pijač niste pili, da bi spoznali, da sem jaz Jehova, vaš Bog.‘
7 Nazadnje ste prišli sem. Takrat sta nam hešbónski kralj Sihón+ in bašánski kralj Og+ prišla nasproti, da bi se bojevala z nami, vendar smo ju premagali.+
8 Potem smo jima vzeli deželo in jo kot dediščino dali Rúbenovcem, Gadovcem in polovici Manásejevega rodu.+
9 Zato izpolnjujte besede te zaveze in se ravnajte po njih, da boste uspešni pri vsem, kar boste delali.+
10 Vsi vi stojite danes pred svojim Bogom Jehovom: poglavarji vaših rodov, vaši starešine, vaši nadzorniki, vsi izraelski moški,
11 vaši otroci, vaše žene+ in tujci,+ ki živijo sredi vašega tabora, od tistega, ki vam seka drva, do tistega, ki vam nosi vodo.
12 Tukaj ste zato, da bi s svojim Bogom Jehovom sklenili zavezo, potrjeno s prisego, zavezo, ki jo vaš Bog Jehova danes sklepa z vami,+
13 da bi vas danes naredil za svoje ljudstvo+ in da bi bil on vaš Bog,+ tako kot vam je obljubil in kot je prisegel vašim praočetom Abrahamu,+ Izaku+ in Jakobu.+
14 Te zaveze, potrjene s prisego, ne sklepam samo z vami,
15 ampak jo sklepam tako z vami, ki danes z nami stojite tu pred našim Bogom Jehovom, kot tudi s tistimi, ki jih danes ni tu z nami.
16 (Dobro namreč veste, kako smo živeli v egiptovski deželi in da smo na naši poti šli čez ozemlje različnih narodov.+
17 Pri njih ste videli ogabne reči in nagnusne malike*,+ narejene iz lesa in kamenja, srebra in zlata.)
18 Glejte, da med vami, ki ste danes tukaj, ne bo ne moškega, ne ženske, ne družine, ne rodu, ki bi se mu srce odvrnilo od našega Boga Jehova in bi začel služiti bogovom tistih narodov.+ Naj ne bo med vami korenine, ki bi rojevala strupen sad in pelin.+
19 Če pa kdo sliši besede te prisege in se v svojem srcu baha ‚Dobro mi bo, kljub temu da vztrajam pri tem, kar hoče moje srce‘ – čeprav lahko s tem uniči vse* na svoji poti –
20 mu Jehova ne bo hotel odpustiti,+ ampak se bo Jehova razsrdil nanj. Nad njega bodo prišla vsa prekletstva, zapisana v tej knjigi,+ in Jehova bo njegovo ime izbrisal s površja zemlje*.
21 Jehova ga bo ločil od vseh Izraelovih rodov in povzročil, da ga bo doletela nesreča skladno z vsemi prekletstvi, ki so del zaveze in so zapisana v tej knjigi, ki vsebuje Zakonik*.
22 Ko bodo prihodnji rodovi, vaši potomci, in tujci, ki bodo prišli iz daljne dežele, videli nesreče, ki so zadele to deželo, nadloge, s katerimi jo je Jehova udaril
23 – ko bodo videli, da je vsa zemlja uničena zaradi žvepla, soli in ognja, da ni posejana in iz nje nič ne poganja niti na njej ne raste nobeno rastlinje, da je videti kot Sódoma in Gomóra,+ Ádma in Zebojím,+ ki jih je Jehova uničil v svoji jezi in srdu –
24 bodo oni in vsi narodi vprašali: ‚Zakaj je Jehova to storil tej deželi?+ Zakaj se je tako zelo razjezil?‘
25 Takrat jim bodo odgovorili: ‚Ker so odstopili od zaveze,+ ki jo je Jehova, Bog njihovih praočetov, sklenil z njimi, ko jih je odpeljal iz egiptovske dežele.+
26 Začeli so služiti drugim bogovom in se jim klanjati, bogovom, ki jih prej niso poznali in jim jih ni dovolil častiti.+
27 Zato se je Jehova silno razjezil na to deželo in jo udaril z vsemi prekletstvi, zapisanimi v tej knjigi.+
28 Jehova jih je v jezi, besu in srdu izruval iz njihove zemlje+ in jih izgnal v drugo deželo, v kateri so še danes.‘+
29 To, kar je skrito, pripada našemu Bogu Jehovu,+ to, kar je razodeto, pa pripada nam in našim potomcem za večno, da bi izpolnjevali vse besede tega Zakonika*.+
