Peta Mojzesova knjiga 9:1-29
9 Poslušajte, Izraelci! Danes boste šli čez Jordan+ in zavzeli deželo, v kateri so narodi, ki so večji in mogočnejši od vas,+ in mesta, ki so mogočna in utrjena do neba*.+
2 V njej so Anákovci,+ veliko ljudstvo visoke postave, ki jih poznate in o katerih ste slišali govoriti: ‚Kdo se lahko Anákovcem postavi po robu?‘
3 Zato vedite danes, da bo vaš Bog Jehova šel tja čez pred vami.+ On je ogenj, ki požira,+ on bo te narode uničil. Premagal jih bo pred vašimi očmi, tako da jih boste lahko hitro pregnali in pokončali, točno tako kot vam je obljubil Jehova.+
4 Ko jih bo vaš Bog Jehova pregnal izpred vas, v svojem srcu nikar ne govorite: ‚Zaradi naše pravičnosti nas je Jehova pripeljal v to deželo, da jo zavzamemo.‘+ Jehova bo namreč te narode izpred vas pregnal zaradi njihove hudobnosti.+
5 V njihovo deželo boste šli in jo zavzeli, pa ne zaradi svoje pravičnosti ali zaradi poštenosti svojega srca, ampak jih bo vaš Bog Jehova pregnal izpred vas zaradi njihove hudobnosti+ in zato, da bo Jehova izpolnil prisego, ki jo je dal vašim praočetom Abrahamu,+ Izaku+ in Jakobu.+
6 Vedite torej, da vam te dobre dežele vaš Bog Jehova ne daje v last zaradi vaše pravičnosti, saj ste trmasto ljudstvo.+
7 Zapomnite si in nikoli ne pozabite, kako ste v pustinji jezili svojega Boga Jehova.+ Vse od dneva, ko ste odšli iz egiptovske dežele, do zdaj, ko ste prišli sem na ta kraj, ste se Jehovu upirali.+
8 Tudi v hórebski pokrajini ste razjezili Jehova in Jehova je bil tako jezen na vas, da vas je že hotel pokončati.+
9 Ko sem se povzpel na goro, da bi prejel kamniti plošči,+ plošči zaveze, ki jo je Jehova sklenil z vami,+ sem ostal na gori 40 dni in 40 noči+ ter nisem ne jedel kruha ne pil vode.
10 Takrat mi je Jehova dal kamniti plošči, ki ju je popisal s svojim prstom. Na njiju so bile vse besede, ki vam jih je Jehova na gori govoril iz ognja, ko ste bili zbrani skupaj.+
11 Po teh 40 dneh in 40 nočeh mi je Jehova dal kamniti plošči, plošči zaveze,
12 in Jehova mi je rekel: ‚Vstani, hitro pojdi dol, ker se je tvoje ljudstvo, ki si ga odpeljal iz Egipta, pokvarilo.+ Hitro so skrenili s poti, po kateri sem jim zapovedal iti. Naredili so si ulito podobo*.‘+
13 Jehova mi je še rekel: ‚Videl sem to ljudstvo. Res je trmasto!+
14 Pusti, da jih pokončam in da izbrišem njihovo ime s površja zemlje*, iz tebe pa naredim narod, mogočnejši in številnejši od njih.‘+
15 Potem sem se obrnil in šel z gore, ki je bila vsa v ognju,+ v rokah pa sem imel plošči zaveze.+
16 Pogledal sem in videl, da ste grešili proti Jehovu, svojemu Bogu! Naredili ste si ulito tele*. Hitro ste skrenili s poti, po kateri vam je Jehova zapovedal iti.+
17 Dvignil sem plošči in ju vrgel na tla, tako da sta se razbili pred vašimi očmi.+
18 Nato sem enako kot prvič padel na kolena pred Jehovom in se priklonil do tal. Pred njim sem bil 40 dni in 40 noči. Nisem jedel kruha in nisem pil vode+ zaradi vseh grehov, ki ste jih naredili, ko ste počeli, kar je slabo v Jehovovih očeh, in ga žalili.
19 Ker se je Jehova močno razjezil na vas,+ tako da vas je že hotel pokončati, me je bilo zelo strah. Vendar me je Jehova tudi takrat uslišal.+
20 Jehova je bil tako jezen na Arona, da ga je že hotel pokončati.+ Vendar sem takrat prosil tudi zanj.
21 Zatem sem tele, ki ste ga naredili+ – kar je bilo greh – vzel in ga sežgal. Zdrobil sem ga in zmlel v fin prah, prah pa sem stresel v potok, ki teče z gore.+
22 Jehova ste jezili tudi pri Tabêri,+ Mási+ in Kibrót Taávi.+
23 Ko vas je Jehova poslal iz Kádeš Barnée+ in vam naročil ‚Pojdite gor in zavzemite deželo, ki vam jo dajem!‘, ste se znova uprli ukazu svojega Boga Jehova+ in niste pokazali vere+ vanj niti ga niste ubogali.
24 Odkar vas poznam, se upirate Jehovu.
25 Tako sem se 40 dni in 40 noči+ priklanjal pred Jehovom, saj je Jehova rekel, da vas bo pokončal.
26 Jehova sem goreče prosil: ‚Vrhovni gospod Jehova, ne pokončaj svojega ljudstva. To ljudstvo je tvoja osebna lastnina*+ – s svojo veličino si ga rešil* in z mogočno roko odpeljal iz Egipta.+
27 Spomni se svojih služabnikov Abrahama, Izaka in Jakoba.+ Ne zmeni se za trmoglavost tega ljudstva, njegovo hudobnost in njegov greh.+
28 Drugače bi se v deželi, iz katere si nas odpeljal, govorilo: »Jehova jih ni mogel privesti v deželo, ki jim jo je obljubil, in ker jih je sovražil, jih je odvedel, da bi jih pomoril v pustinji.«+
29 To je namreč tvoje ljudstvo in tvoja osebna lastnina*.+ Odpeljal si jih z veliko močjo in mogočno* roko.‘+
