Pismo Galačanom 1:1-24
1 Jaz, Pavel, sem apostol, ki me ni postavil nihče od ljudi niti me ni poslal noben človek, ampak sta me za apostola postavila Jezus Kristus+ in Bog, Oče,+ ki je Kristusa obudil od mrtvih.
2 Skupaj z vsemi brati, ki so z menoj, pišem to pismo občinam v Galátiji.
3 Naj vam Bog, naš Oče, in Gospod Jezus Kristus izkažeta nezasluženo dobroto in naklonita mir.
4 Kristus je dal samega sebe za naše grehe,+ da bi nas rešil iz sedanje hudobne stvarnosti*,+ ker je tako želel naš Bog in Oče,+
5 ki naj bo slavljen vso večnost. Amen.
6 Čudim se, da ste tako hitro začeli obračati hrbet Bogu, ki vas je poklical s Kristusovo nezasluženo dobroto, in poslušate drugačno dobro novico.+
7 Pravzaprav druge dobre novice sploh ni. So pa nekateri, ki vas hočejo vznemiriti+ in popačiti dobro novico o Kristusu.
8 Toda če bi vam kdo oznanil drugačno dobro novico, kot smo vam jo oznanili mi – pa tudi če bi to bil kdo od nas ali angel iz nebes – naj bo preklet.
9 Še enkrat ponavljam to, kar sem že rekel: kdor vam oznanja drugačno dobro novico od tiste, ki ste jo sprejeli, naj bo preklet.
10 Čigavo naklonjenost skušam zdaj pridobiti – naklonjenost ljudi ali Boga? Ali hočem ugoditi človeku? Če bi še vedno skušal ugajati ljudem, ne bi bil Kristusov suženj.
11 Bratje, želim, da veste, da dobra novica, ki sem vam jo jaz oznanil, ni človeškega izvora,+
12 ker je nisem dobil od človeka, niti nisem bil o njej poučen, ampak mi jo je razodel Jezus Kristus.
13 Seveda ste slišali o tem, kakšen sem bil, ko sem še pripadal judovstvu,+ namreč da sem neusmiljeno* preganjal Božjo občino in jo zatiral.+
14 Poleg tega sem v judovstvu napredoval bolj od mnogih vrstnikov v svojem narodu in sem veliko bolj goreče kot oni izpolnjeval izročila prednikov.+
15 Toda Bogu, ki je dovolil, da sem se rodil,* in me je poklical po svoji nezasluženi dobroti,+ se je zdelo dobro,
16 da po meni razodene svojega Sina, da torej jaz narodom oznanim dobro novico o njem.+ Ko je prišlo do tega, se nisem šel takoj posvetovat s kakim človekom*,
17 niti nisem šel v Jeruzalem k tistim, ki so bili apostoli pred menoj, ampak sem odšel v Arabijo in se nato vrnil v Damask.+
18 Tri leta kasneje sem šel v Jeruzalem+ obiskat Kefa*+ in sem pri njem ostal 15 dni.
19 Ampak poleg njega nisem videl nobenega drugega apostola razen Gospodovega brata Jakoba.+
20 Bog mi je priča, da je to, kar vam pišem, resnica.
21 Po vsem tem sem odšel v sirske in kilíkijske kraje.+
22 Toda krščanske občine v Judeji me osebno niso poznale.
23 Od drugih so samo slišale: »Tisti človek, ki nas je nekoč preganjal,+ zdaj oznanja dobro novico o veri, ki jo je prej zatiral.«+
24 Tako so zaradi mene začele slaviti Boga.
