Apostolska dela 20:1-38
20 Ko se je nemir v mestu polegel, je Pavel poslal po učence. Spodbudil jih je in se od njih poslovil, potem pa odpotoval v Makedonijo.
2 Potoval je skozi tiste kraje in tamkajšnje učence zelo spodbudil. Tako je prišel v Grčijo
3 in tam je ostal tri mesece. Nato je hotel odpluti v Sirijo, toda tik pred plovbo je izvedel, da so Judje skovali proti njemu zaroto,+ zato se je odločil, da se bo tja vrnil prek Makedonije.
4 Spremljali so ga Pirov sin Sópater iz Beróje, Tesaloničana Aristárh+ in Sekúndus, Gaj iz Derbe in Timotej+ pa še Tíhik+ in Trófim,+ ki sta bila iz province Azije.
5 Ti bratje so šli pred nama in naju počakali v Troádi,
6 midva pa sva po prazniku nekvašenega kruha+ odplula iz Filipov in v petih dneh prišla k njim v Troádo. Tam smo ostali sedem dni.
7 Ko smo se prvi dan v tednu zbrali, da bi skupaj jedli, je Pavel zbranim začel govoriti, saj je naslednji dan nameraval odpotovati. Svoj govor je podaljšal do polnoči,
8 zato je v zgornji sobi, v kateri smo bili zbrani, gorelo kar nekaj svetilk.
9 Na oknu je sedel neki mladenič z imenom Évtih in med Pavlovim govorom ga je premagal spanec. Trdno je zaspal in padel skozi okno iz drugega nadstropja. Ko so prišli do njega, so videli, da je mrtev.
10 Pavel pa je prišel dol, se sklonil nad njega in ga objel.+ Zatem je rekel: »Pomirite se. Spet je živ.«+
11 Potem je šel nazaj gor, prelomil kruh in začeli so jesti. Še kar nekaj časa se je pogovarjal z njimi, vse do zore, in nato odpotoval.
12 Fanta so odpeljali nazaj in bili so presrečni, ker je bil živ.
13 Mi smo se vkrcali na ladjo in odpluli v Ásos, kot nam je Pavel naročil. On pa je šel v Ásos peš in se nam je nameraval tam pridružiti na ladji.
14 Ko je prišel za nami v Ásos, smo ga vzeli na ladjo in odpluli v Mitiléno.
15 Od tam smo naslednji dan nadaljevali pot in pripluli do Híosa. Drugi dan smo se na kratko ustavili na Sámosu, dan za tem pa smo prišli v Milét.
16 Pavel se je odločil, da se ne bomo ustavljali v Efezu+ in se zadrževali v provinci Aziji, saj je hitel, da bi prišel v Jeruzalem+ do binkošti, če bi bilo to le mogoče.
17 Vseeno pa je iz Miléta poslal sporočilo starešinam efeške občine in jih prosil, naj pridejo k njemu.
18 Ko so prišli k njemu, jim je rekel: »Vi dobro veste, kako sem živel, ko sem bil med vami, in to od prvega dne, ko sem stopil v provinco Azijo.+
19 V solzah in stiskah, ki so mi jih povzročali Judje s svojimi zarotami, sem ponižno+ sužnjeval Gospodu.
20 Veste tudi, da vam v vsem tem času nisem zamolčal ničesar takega, kar bi vam lahko koristilo, niti se nisem obotavljal poučevati vas javno+ in po hišah.+
21 Pričeval sem tako Judom kot Grkom in jim temeljito pojasnil, da se morajo pokesati za grehe,+ storjene proti Bogu, in da morajo začeti verovati v našega Gospoda Jezusa.+
22 Zdaj potujem v Jeruzalem, ker mi tako narekuje duh, čeprav ne vem, kaj se mi bo tam zgodilo.
23 Vem samo to, da me sveti duh v vsakem mestu opozarja, da me čakajo stiske in ječa.+
24 Vendar mi moje življenje sploh ni pomembno, pomembno mi je to, da pritečem do konca+ in opravim službo, ki sem jo dobil od Gospoda Jezusa, in sicer da temeljito oznanim dobro novico o Božji nezasluženi dobroti.
25 Vem, da me nihče od vas, katerim sem oznanjal Kraljestvo, ne bo več videl.
26 Vi lahko potrdite, da ni moja krivda, če kdo izgubi življenje,*+
27 saj vam nisem zamolčal nič od tega, kar se je Bog namenil narediti.+
28 Pazite nase+ in na vso čredo, saj vas je sveti duh postavil za njene nadzornike+ – postavil vas je, da bi pasli Božjo občino,+ ki jo je Bog kupil s krvjo svojega Sina.+
29 Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas krvoločni* volkovi,+ ki s čredo ne bodo ravnali nič kaj nežno.
30 Med vami se bodo pojavili takšni, ki bodo izkrivljali resnico, da bi učence potegnili za seboj.+
31 Zato ostanite budni in ne pozabite, da sem vsakega od vas tri leta+ noč in dan poučeval v solzah.
32 Zdaj pa vas izročam v roke Bogu in njegovi nezasluženi dobroti*. Sporočilo o njegovi nezasluženi dobroti vas lahko okrepi in vam da dediščino, ki je namenjena vsem svetim.+
33 Nikoli nisem hlepel po srebru, zlatu ali oblačilih koga drugega.+
34 Sami veste, da sem z lastnimi rokami poskrbel za svoje potrebe+ in potrebe tistih, ki so me spremljali.
35 S svojim zgledom sem vam pokazal, da morate tudi vi marljivo delati,+ da bi lahko pomagali šibkim, in imeti v mislih to, kar je rekel Gospod Jezus: ‚Dajati+ osrečuje bolj kakor prejemati.‘«
36 Potem ko je to povedal, je skupaj z vsemi pokleknil in molil.
37 Zatem so se vsem ulile solze in so močno jokali. Objeli so Pavla* in ga prisrčno poljubljali.
38 Še posebej so bili žalostni, ko jim je povedal, da ga ne bodo več videli.+ Nato so ga pospremili na ladjo.
