Daniel 6:1-28
6 Darèj se je odločil, da bo nad celotno kraljestvo+ postavil 120 satrapov*.+
2 Nad njimi pa je za nadzornike postavil tri višje uradnike. Ti naj bi skrbeli za to, da kralj ne bi utrpel nobene škode. Eden od teh treh je bil Daniel.+
3 Daniel se je med višjimi uradniki in satrapi* odlikoval po izrednem umu*,+ zato ga je kralj nameraval postaviti nad vse kraljestvo.
4 Višja uradnika in satrapi* pa so iskali razlog, na podlagi katerega bi lahko Daniela obtožili glede tega, kako opravlja svoje dolžnosti v kraljestvu. Toda niso mogli najti nobenega razloga za obtožbo niti nobenega dokaza, da je naredil kaj pokvarjenega. Bil je namreč vreden zaupanja in pri njem ni bilo zaslediti nobene malomarnosti ali pokvarjenosti.
5 Zato so ti možje rekli: »Nobenega razloga ne bomo našli, na podlagi katerega bi lahko Daniela obtožili, razen če najdemo kaj proti njemu v zvezi s čaščenjem* njegovega Boga.«+
6 Tako so višja uradnika in satrapi* prihrumeli h kralju in mu rekli: »Naj živi kralj Darèj!
7 Vsi kraljevi uradniki, predstojniki*, satrapi*, kraljevi svetovalci in deželni upravitelji smo po posvetu ugotovili, da bi bilo treba izdati kraljevo odredbo in uveljaviti naslednjo prepoved: vsakega, ki bi v 30 dneh kaj prosil katerega koli boga ali človeka razen tebe, o kralj, se bo vrglo v levjo jamo.+
8 Zdaj pa, o kralj, izdaj to odredbo in jo podpiši,+ da se ne bo mogla spremeniti, saj se zakonov Medijcev in Perzijcev ne da razveljaviti.«+
9 Tako je kralj Darèj podpisal odredbo in prepoved.
10 Ko je Daniel izvedel, da je odredba podpisana, je takoj šel v svojo hišo. V strešni sobi je imel okna odprta proti Jeruzalemu.+ Tam je trikrat na dan pokleknil ter molil k svojemu Bogu in mu izrekal hvalo, kakor je to redno delal že prej.
11 Takrat so prihrumeli tisti možje in našli Daniela, da svojega Boga prosi in roti za milost.
12 Potem so pristopili h kralju in ga spomnili na prepoved, ki jo je izdal. Vprašali so ga: »Ali nisi podpisal prepovedi, na podlagi katere bi se vsakega, ki bi v 30 dneh prosil kaj katerega koli boga ali človeka razen tebe, o kralj, vrglo v levjo jamo?« Kralj je odgovoril: »Tako je odločeno in tega se skladno z zakoni Medijcev in Perzijcev ne da razveljaviti.«+
13 Kralju so takoj povedali: »Daniel, eden od judovskih pregnancev,+ te niti malo ne spoštuje, o kralj, niti se ne meni za prepoved, ki si jo podpisal, ampak trikrat na dan moli.«+
14 Kralja so te besede zelo razžalostile, zato se je skušal domisliti, kako bi Danielu pomagal. Vse do sončnega zahoda si je prizadeval, da bi ga rešil.
15 Toda h kralju so prihrumeli tisti možje in mu rekli: »Dobro veš, o kralj, da se glede na zakone Medijcev in Perzijcev nobena prepoved ali odredba, ki jo kralj izda, ne more spremeniti.«+
16 Tako so na kraljev ukaz Daniela odpeljali in ga vrgli v levjo jamo.+ Danielu pa je kralj rekel: »Tvoj Bog, ki mu vztrajno služiš, te bo rešil.«
17 Prinesli so kamen, ga položili k vhodu v jamo in kralj ga je zapečatil s svojim pečatnim prstanom in s pečatnimi prstani svojih dostojanstvenikov, da se glede Daniela ne bi moglo nič spremeniti.
18 Nato se je kralj vrnil v svojo palačo. Vso noč se je postil, zavračal vsakršno razvedrilo* in ni mogel spati*.
19 Takoj ko se je začelo daniti, pa je vstal in odhitel k levji jami.
20 Približal se je jami in žalostno poklical Daniela. Vprašal ga je: »O Daniel, služabnik živega Boga, ali te je mogel tvoj Bog, ki mu vztrajno služiš, rešiti levov?«
21 Daniel pa je kralju takoj odgovoril: »Naj živi kralj!
22 Moj Bog je poslal svojega angela, da je zaprl levom žrela,+ tako da me niso poškodovali.+ Pred Bogom sem se namreč izkazal za nedolžnega pa tudi tebi, o kralj, nisem naredil nič slabega.«
23 Kralj je bil presrečen in je zapovedal, naj Daniela potegnejo iz jame. Ko so ga potegnili ven, niso na njem našli niti najmanjše praske, ker je zaupal svojemu Bogu.+
24 Nato so na kraljev ukaz pripeljali može, ki so obtožili* Daniela, in jih vrgli v levjo jamo skupaj z njihovimi otroki in ženami. Niso se še dotaknili dna jame, ko so jih levi že napadli in jim zlomili vse kosti.+
25 Nato je kralj Darèj pripadnikom vseh ljudstev, narodov in jezikov, ki živijo po vsej zemlji, napisal:+ »Želim vam obilo miru!
26 Ljudem po vsem mojem kraljestvu ukazujem, naj se bojijo* Danielovega Boga in ga spoštujejo.+ Ta Bog je namreč živi Bog, ki bo večno obstajal. Njegovo kraljestvo ne bo nikoli uničeno in njegova oblast bo večna*.+
27 On rešuje,+ osvobaja ter dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji,+ saj je rešil Daniela iz levjih krempljev.«
28 Danielu pa je šlo dobro v kraljestvu Darêja+ in kraljestvu Perzijca Kira.+
