Estera 3:1-15
3 Potem je kralj Áhasver povišal Hamána,+ sina Agágovca+ Hamedáta, saj ga je postavil na višji položaj kot vse druge visoke uradnike.+
2 Vsi kraljevi služabniki, ki so bili pri vratih palače, so padali na kolena pred Hamánom in se mu priklanjali do tal, saj je tako zapovedal kralj. Toda Mardohéj pred njim ni hotel padati na kolena in se mu priklanjati.
3 Zato so kraljevi služabniki, ki so bili pri vratih palače, Mardohéja spraševali: »Zakaj ne upoštevaš kraljeve zapovedi?«
4 Vsak dan so ga to spraševali, ampak on jih ni poslušal. Potem so to povedali Hamánu, da bi videli, ali se bo Mardohéj smel še naprej tako vesti.+ Mardohéj jim je namreč povedal, da je Jud.+
5 Ko je Hamán videl, da Mardohéj noče pred njim padati na kolena in se mu priklanjati, se je zelo razjezil.+
6 Vendar mu je bilo pod častjo ubiti* samo Mardohéja. Povedali so mu namreč, iz katerega naroda je Mardohéj. Zato se je Hamán namenil pokončati vse Jude, ki so živeli v Áhasverjevem kraljestvu, vse Mardohéjevo ljudstvo.
7 Da bi določili dan in mesec, ko naj bi se to zgodilo, so v prvem mesecu, to je mesecu nísanu*, v 12. letu+ vladanja kralja Áhasverja pred Hamánom vrgli pur+ oziroma žreb. In žreb je določil 12. mesec, to je adár*.+
8 Hamán je nato rekel kralju Áhasverju: »Po vseh provincah tvojega kraljestva+ živi ljudstvo, ki je razkropljeno med drugimi ljudstvi.+ Njihovi zakoni so drugačni od zakonov vseh drugih ljudstev in celo tvojih zakonov ne ubogajo. Moj gospod kralj, zate ni dobro, da jih pustiš pri miru.
9 Če se strinjaš, o kralj, naj se izda odredba, da se to ljudstvo pokonča. Jaz pa bom uradnikom dal 10.000 talentov* srebra, da ga bodo nesli v kraljevo zakladnico.*«
10 Ko je kralj to slišal, si je z roke snel pečatni prstan+ in ga dal Hamánu,+ ki je bil sin Agágovca+ Hamedáta in sovražnik Judov.
11 Kralj je Hamánu rekel: »Prepuščeno ti je srebro pa tudi ljudstvo, da narediš z njim, kot se ti zdi prav.«
12 Tako so 13. dne prvega meseca poklicali kraljeve pisarje*.+ Ti so zapisali+ vse, kar je Hamán zapovedal kraljevim satrapom*, upraviteljem provinc ter poglavarjem ljudstev, in sicer vsaki provinci v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku. Napisano je bilo v imenu kralja Áhasverja in zapečateno s kraljevim pečatnim prstanom.+
13 V vse kraljeve province so po slih poslali pisma z ukazom, da naj v enem dnevu, 13. dne 12. meseca, to je meseca adárja,+ pobijejo, pokončajo in iztrebijo vse Jude, mlajše in starejše, otroke in ženske, in da naj zaplenijo njihovo imetje.+
14 Vsebino teh pisem so morali izdati kot zakon v vseh provincah in objaviti med vsemi ljudstvi, zato da bi bili ljudje na ta dan pripravljeni.
15 Zakon so izdali v trdnjavi* v Šušánu*+ in sli so se na kraljev ukaz hitro odpravili na pot.+ Kralj in Hamán sta se nato usedla in pila, prebivalci mesta Šušán pa so bili zbegani.
Opombe
^ Dobesedno »položiti roko na«.
^ Glej Dodatek B15.
^ Glej Dodatek B15.
^ Okoli 342 t. Glej Dodatek B14.
^ Ali morda »Jaz pa bom v kraljevo zakladnico dal 10.000 talentov srebra za tiste, ki bodo opravili to delo«.
^ Ali »tajnike«.
^ Ali »palači; gradu; citadeli«.
^ Ali »Suzi«.
