Estera 9:1-32
9 Na 13. dan 12. meseca, to je meseca adárja*,+ ko naj bi se izvršil kraljev ukaz in zakon,+ na dan, ko so sovražniki upali, da bodo Jude premagali, se je zgodilo ravno nasprotno – Judje so premagali svoje sovražnike.+
2 Judje so se zbrali v svojih mestih po vseh provincah kralja Áhasverja,+ da bi se bojevali proti tistim, ki so jim hoteli škodovati. In nihče se jim ni mogel upreti, saj je vsa ljudstva zajel velik strah pred njimi.+
3 Vsi poglavarji provinc, satrapi*,+ upravitelji in tisti, ki so opravljali kraljeve posle, so podpirali Jude, ker so se bali Mardohéja.
4 Mardohéj je postal pomemben človek+ v kraljevi palači in njegov sloves se je razširil po vseh provincah, saj je bil čedalje bolj vpliven.
5 Judje so premagali vse sovražnike, pobili so jih z mečem in jih pokončali. S sovražniki so storili, kar koli so želeli.+
6 V trdnjavi* v Šušánu*+ so Judje pobili 500 moških.
7 Ubili so tudi Paršandáta, Dalfóna, Aspáta,
8 Poráta, Adaljája, Aridáta,
9 Parmášta, Arisája, Aridája in Vajezáta,
10 deset sinov Hamedátovega sina Hamána, sovražnika Judov.+ Ubili so jih, toda niso zaplenili njihovega imetja.+
11 Tisti dan so kralju sporočili število pobitih v trdnjavi v Šušánu.
12 Kralj je kraljici Esteri rekel: »V trdnjavi v Šušánu so Judje pobili 500 moških in deset Hamánovih sinov. Kaj so šele naredili v drugih kraljevih provincah?!+ Ali imaš še kakšno prošnjo? Izpolnil bom tvojo željo. Kaj bi me še rada prosila? Ugodil ti bom.«
13 Estera mu je odgovorila: »O kralj, če se strinjaš,+ naj se Judom v Šušánu dovoli, da tudi jutri ravnajo po današnjem zakonu,+ deset Hamánovih sinov pa naj obesijo na drog*.«+
14 Kralj je ukazal, naj to naredijo. V Šušánu so izdali zakon in obesili deset Hamánovih sinov.
15 Judje v Šušánu so se zbrali tudi 14. dne meseca adárja+ in v Šušánu pobili še 300 moških, toda njihovega imetja niso zaplenili.
16 Drugi Judje, ki so živeli v kraljevih provincah, so se prav tako zbrali in se branili.+ Pobili so 75.000 sovražnikov in se jih tako znebili,+ toda njihovega imetja niso zaplenili.
17 To je bilo 13. dne meseca adárja, 14. dne pa so počivali, praznovali in se veselili.
18 Judje v Šušánu so se torej zbrali 13.+ in 14. dne+ ter nato 15. dne počivali, praznovali in se veselili.
19 Judje, ki so živeli v drugih mestih, pa so se veselili in praznovali+ 14. dne meseca adárja ter na ta dan drug drugemu v dar pošiljali hrano.+
20 Mardohéj+ je vse to zapisal in poslal pisma vsem Judom po provincah kralja Áhasverja, tako tistim, ki so živeli blizu, kot tistim, ki so živeli daleč.
21 Naročil jim je, naj imajo vsako leto 14. in 15. dne meseca adárja praznik,
22 ker so na ta dneva Judje zaživeli svobodno, brez sovražnikov, in ker se je v tem mesecu njihova žalost spremenila v veselje in njihovo žalovanje+ v praznik. Naročil jim je, naj se teh dni spominjajo tako, da praznujejo in se veselijo ter drug drugemu v dar pošiljajo hrano in obdarujejo revne.
23 Judje so se strinjali, da bodo imeli na ta dneva vsako leto praznik in da bodo naredili vse, kar je pisalo v Mardohéjevem pismu.
24 Hamán,+ sin Agágovca+ Hamedáta, sovražnik Judov, je namreč skoval zaroto proti Judom, da bi jih pokončal.+ Dal je vreči pur,+ to je žreb, da bi jih prestrašil in uničil.
25 Toda ko je Estera stopila pred kralja, je ta dal zapisati odredbo:+ »Zarota, ki jo je skoval proti Judom,+ naj se obrne proti njemu.« Tako so njega in njegove sinove obesili na drog*.+
26 Zato so po besedi pur* ta dneva poimenovali purim.+ Tako so Judje zaradi vsega, kar je pisalo v Mardohéjevem pismu, ter tega, kar so videli in doživeli,
27 prisegli, da bodo oni sami, njihovi potomci in tisti, ki bi se jim pridružili,+ na ta dva dneva vedno imeli praznik in da ga bodo vsako leto ob za to določenem času praznovali tako, kot je predpisano.
28 Judje so se morali purima spominjati in ga praznovati v vsaki generaciji, družini, provinci in mestu. Niso ga smeli nehati praznovati in spomin nanj se ni smel izbrisati med njihovimi potomci.
29 Potem je bilo glede purima napisano še drugo pismo, ki sta ga kraljica Estera, Abihájilova hči, in Jud Mardohéj potrdila z vso svojo oblastjo.
30 Vsem Judom v 127 provincah+ Áhasverjevega kraljestva+ so bila razposlana pisma z besedami miru in resnice.
31 V njih je bilo potrjeno, da morajo ta dneva purima praznovati ob za to določenem času – tudi s postom+ in gorečimi molitvami+ – tako kot sta jim naročila+ Jud Mardohéj in kraljica Estera ter tako kot so obvezali sami sebe in svoje potomce.+
32 Vse v zvezi s purimom+ je bilo potrjeno z Esterinim ukazom, ki je bil zapisan v knjigo.
Opombe
^ Glej Dodatek B15.
^ Ali »palači; gradu; citadeli«.
^ Ali »Suzi«.
^ Ali »kol«.
^ Ali »kol«.
^ »Pur« pomeni »žreb«. »Purim« (množina) je sčasoma postal ime judovskega praznika, ki ga praznujejo v 12. mesecu po verskem koledarju. Glej Dodatek B15.
