Ezekiel 11:1-25

  • Hudobni poglavarji so obsojeni (1–13)

    • Mesto je primerjano s kotlom (3–12)

  • Obljuba o obnovi (14–21)

    • Bog bo vsadil nov način razmišljanja (19)

  • Božja slava zapusti Jeruzalem (22, 23)

  • Ezekiel se v videnju vrne v Kaldejo (24, 25)

11  Nato me je duh dvignil in me pripeljal k vratom Jehovove hiše, ki gledajo proti vzhodu.+ Pri vratih je bilo 25 moških, med katerimi sem videl Azúrjevega sina Jaazanjája in Benajájevega sina Pelatjája, ki sta bila poglavarja ljudstva.+  Bog mi je rekel: »Sin človekov, to so moški, ki spletkarijo in delijo zlonamerne nasvete prebivalcem tega mesta.  Govorijo: ‚Ali ni zdaj čas, da gradimo hiše?+ To mesto je kotel,+ mi pa smo meso.*  Zato prerokuj proti njim. Prerokuj, sin človekov!«+  Nato se je name spustil Jehovov duh.+ Bog mi je rekel: »Reci: ‚Jehova govori takole: »Prav ste povedali, o Izraelci. Vem, kaj razmišljate.  Krivi ste za smrt mnogih v tem mestu, njegove ulice ste napolnili z mrtvimi.«+  Zato Vrhovni gospod Jehova pravi takole: »Trupla, ki ste jih pometali po mestu, so meso in mesto je kotel.+ Vi pa boste odpeljani iz njega.«  »Meča se bojite,+ zato bom meč poslal nad vas,« govori Vrhovni gospod Jehova.  »Odpeljal vas bom iz mesta in vas izročil v roke tujcem ter nad vami izvršil obsodbo.+ 10  Padli boste pod mečem.+ Na izraelski meji vam bom sodil+ in takrat boste morali spoznati, da sem jaz Jehova.+ 11  To mesto za vas ne bo več kotel in vi ne boste več meso v njem. Na izraelski meji vam bom sodil 12  in takrat boste morali spoznati, da sem jaz Jehova. Po mojih uredbah namreč niste ravnali in mojih odlokov niste upoštevali,+ ampak ste ravnali po odlokih narodov, ki so okrog vas.«‘«+ 13  Takoj ko sem nehal prerokovati, je Benajájev sin Pelatjá umrl, jaz pa sem padel na kolena in se priklonil do tal ter na ves glas zavpil: »O Vrhovni gospod Jehova! Ali nameravaš povsem iztrebiti Izraelce, ki so še preostali?«+ 14  Jehova je spet spregovoril z menoj: 15  »Sin človekov, Jeruzalemčani govorijo tvojim bratom, tistim tvojim bratom, ki imajo pravico do odkupa posesti, in vsem Izraelcem: ‚Ostanite daleč stran od Jehova. Dežela je naša, nam je bila dana v last.‘ 16  Zato reci: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Čeprav sem jih pregnal daleč med narode in jih razkropil po deželah,+ jim bom za malo časa postal svetišče v deželah, kamor so odšli.«‘+ 17  Takole reci: ‚Vrhovni gospod Jehova pravi: »Zbral vas bom izmed ljudstev, pripeljal vas bom iz dežel, kamor ste bili razkropljeni, in vam dal izraelsko deželo.+ 18  Ko se boste vrnili v deželo, boste iz nje odstranili vse nagnusne stvari in vse odvratne običaje.+ 19  Poenotil bom vaša srca*+ in vam vsadil nov način razmišljanja*.+ Iz vašega telesa bom odstranil kamnito srce+ in vam dal meseno srce*,+ 20  da bi živeli po mojih odredbah in ravnali po mojih odlokih ter jih upoštevali. Takrat boste moje ljudstvo, jaz pa bom vaš Bog.«‘ 21  ‚»Povzročil bom, da bodo tisti, ki se v srcu oklepajo nagnusnih stvari in odvratnih običajev, občutili posledice svojih dejanj,« govori Vrhovni gospod Jehova.‘« 22  Nato so kerubi dvignili svoje peruti in tik ob njih so bila kolesa,+ nad njimi pa je bila slava Izraelovega Boga.+ 23  Jehovova slava+ se je zatem dvignila iznad mesta in se ustavila nad goro, ki je vzhodno od mesta.+ 24  Mene pa je duh v videnju, ki sem ga prejel po Božjem duhu, dvignil in me prenesel nazaj v Kaldejo k pregnancem. Nato se je videnje, ki sem ga imel, končalo. 25  Vse, kar mi je Jehova pokazal, sem povedal pregnancem.

Opombe

Judje so mislili, da bodo zaščiteni v Jeruzalemu, tako kot je meso zaščiteno, ko je v kotlu.
To pomeni srce, ki je dovzetno za Božje vodstvo.
Ali »novega duha«.
Ali »dal vam bom eno srce«.