Ezekiel 8:1-18
8 V šestem letu*, petega dne šestega meseca, sem sedel v svoji hiši, pred menoj pa so sedeli judovski starešine. Takrat je name začela delovati moč* Vrhovnega gospoda Jehova.
2 Zagledal sem nekoga, ki je bil podoben ognju. Od njegovega pasu* navzdol je bil ogenj,+ od njegovega pasu navzgor pa je bilo nekaj sijočega, nekaj, kar je bilo videti kakor bleščeča zlitina zlata in srebra*.+
3 Iztegnil je nekaj, kar je bilo videti kakor roka, in me zgrabil za lase. V videnju, ki sem ga dobil od Boga, me je duh dvignil med zemljo in nebo ter me prenesel v Jeruzalem k notranjim vratom,+ ki gledajo proti severu, tja, kjer je stala podoba*, ki vzbuja ljubosumnost.+
4 Tam sem videl slavo Izraelovega Boga,+ ki je bila podobna temu, kar sem v videnju videl v dolini.+
5 Nato mi je rekel: »Sin človekov, poglej, prosim, proti severu.« Tako sem pogledal proti severu in severno od vrat, ki vodijo k oltarju, pri vhodu, sem videl tisto podobo*, ki vzbuja ljubosumnost.
6 Rekel mi je: »Sin človekov, ali vidiš, kako grozne in nagnusne stvari počenjajo Izraelci,+ stvari, zaradi katerih sem se zelo oddaljil od svojega svetišča?+ Toda videl boš še bolj nagnusne stvari.«
7 Nato me je pripeljal k vhodu na dvorišče in zagledal sem luknjo v zidu.
8 Rekel mi je: »Sin človekov, povečaj, prosim, to luknjo v zidu.« Ko sem jo povečal, sem zagledal vhod.
9 Naročil mi je: »Vstopi in poglej, kako grozne in nagnusne stvari počenjajo tukaj.«
10 Vstopil sem in zagledal upodobitve najrazličnejših plazečih se živali in drugih odvratnih živali+ ter vse nagnusne malike* izraelskega ljudstva,+ izklesane vsenaokrog po steni.
11 Pred njimi je stalo 70 izraelskih starešin, med katerimi je bil tudi Šafánov+ sin Jaazanjá. Vsak je imel v roki svojo kadilnico, iz katere se je dvigal oblak dišečega kadila.+
12 Vprašal me je: »Sin človekov, ali si videl, kaj izraelski starešine počenjajo v temi, vsak v sobi, v kateri ima malike? Govorijo namreč: ‚Jehova nas ne vidi. Jehova je zapustil deželo.‘«+
13 Rekel mi je tudi: »Videl boš še bolj nagnusne stvari, ki jih počenjajo.«
14 Nato me je pripeljal k severnim vratom Jehovove hiše. Tam sem videl ženske, ki so sedele in objokovale boga Tamúza.
15 Nadalje mi je rekel: »Ali si videl to, sin človekov? Toda videl boš še bolj nagnusne stvari od tega.«+
16 Zatem me je pripeljal na notranje dvorišče Jehovove hiše.+ Tam je bilo pri vhodu v Jehovov tempelj, med preddverjem in oltarjem, kakih 25 moških. S hrbtom so bili obrnjeni proti Jehovovemu templju, z obrazom pa proti vzhodu in so se klanjali soncu.+
17 Rekel mi je: »Ali vidiš to, sin človekov? Ali Judovemu ljudstvu ni dovolj, da tukaj počenjajo te nagnusne stvari, da deželo polnijo z nasiljem+ in me še naprej žalijo? Zdaj pa mi pod nos molijo še vejice*.
18 Zato bom ves jezen obračunal z njimi. Ne bom se jih usmilil* niti jim ne bom pokazal sočutja.+ Čeprav bodo na ves glas vpili, jih ne bom slišal.«+
Opombe
^ Dobesedno »se je name spustila roka«.
^ Ali »od tistega, kar je bilo videti kot njegov pas«.
^ Ali »elektrum«. To je naravna zlitina zlata in srebra.
^ Ali »malik«.
^ Ali »malika«.
^ Hebrejski izraz, ki se prevaja z »nagnusni maliki«, se zdi soroden besedi za »iztrebke« in se uporablja za izražanje zaničevanja.
^ Očitno gre za vejice, ki so jih uporabljali pri malikovanju.
^ Dobesedno »moje oko ne bo usmiljeno«.
