Izaija 16:1-14
-
Nadaljevanje sporočila proti Moabu (1–14)
16 Pošljite ovna vladarju dežele*,iz Séle ga pošljite skozi pustinjodo gore síonske hčere.
2 Moábci pri arnónskih+ plitvinahbodo kakor ptica, ki jo kdo spodi iz gnezda.+
3 »Daj predlog, ukrepaj skladno z odločitvijo!
Naj bo tvoja senca sredi poldneva temna kakor noč.
Skrij pregnance, ne izdaj tistih, ki bežijo.
4 Moáb, naj pregnanci živijo pri tebi.
Bodi jim za zavetje pred tistim, ki uničuje.+
Zatiralec bo prišel do svojega konca,uničevanje se bo končalo.
Tisti, ki teptajo druge, bodo izbrisani z zemlje.
5 Nato se bo na prestol usedel kralj iz Davidove rodovne linije.
Zvest bo, njegovo vladanje bo utrjeno+ in bo temeljilo na vdani ljubezni.
Sodil bo pošteno in hitro izvrševal pravico.«+
6 Slišali smo o Moábovi prevzetnosti, veliki prevzetnosti,+o njegovi ošabnosti, prevzetnosti in besu,+toda njegovo bahanje je le prazno govorjenje.
7 Zato bo Moáb žaloval zaradi svoje nesreče,vsi v Moábu bodo žalovali.+
Tisti, ki so poraženi, bodo žalovali za rozinovimi hlebčki* iz Kir Harêseta.+
8 Hešbónski+ vinogradi so se posušili,posušila pa se je tudi síbmanska+ trta.
Gospodarji narodov so poteptali njene veje, polne rdečega grozdja,ki so segale do Jazêrja+in se iztezale do pustinje.
Njene mladike so se razrasle vse do morja.
9 Zato bom objokoval síbmansko trto, tako kot objokujem Jazêrja.
S svojimi solzami vaju bom zalival, Hešbón in Elalé,+ker se je končalo vriskanje žanjcev in tistih, ki pobirajo poletni pridelek*.
10 Iz sadovnjaka sta izginila veselje in radost,v vinogradih ni več veselega petja in vriskanja.+
Nihče več ne tlači grozdja v stiskalnici.
Povzročil sem, da je vriskanje zamrlo.+
11 Zaradi Moába globoko v sebi trepetam od žalosti,+tresem se kakor strune harfe,vse v meni trepeta zaradi Kir Harêseta.+
12 Naj Moáb še tako neutrudno hodi na svojo višavo* in še tako zelo moli v svojem svetišču, je vse to zaman.+
13 To je Jehova do zdaj povedal o Moábu.
14 Zdaj pa Jehova govori: »V natanko treh letih* bo slavni Moáb osramočen in vladala bo velika zmeda. V njem jih bo ostalo zelo malo in še ti bodo nemočni.«+
