Izaija 51:1-23
51 Poslušajte me, vi, ki se trudite delati to, kar je prav,vi, ki iščete mene, Jehova.
Ne pozabite skale, iz katere ste bili izklesani,kamnoloma, iz katerega ste bili izkopani.
2 Ne pozabite svojega očeta Abrahamain Sare,+ ki vas je rodila*.
Ko sem Abrahama poklical, je bil še sam,+vendar sem ga blagoslovil in mu dal veliko potomcev.+
3 Jaz, Jehova, bom potolažil Síon.+
Potolažil bom vse njegove ruševine+in povzročil, da bo njegova pustinja kakor Eden+in njegova sušna ravnica kakor Jehovov vrt.+
V njem bosta vladala radost in veselje,slišalo se bo zahvaljevanje in petje prijetnih pesmi.+
4 Poslušaj me, moje ljudstvo,prisluhni mi, moj narod!+
Izdal bom namreč zakon+in uveljavil svojo pravico kot luč ljudstvom.+
5 Moja pravičnost se približuje.+
Prinesel bom rešitev+in sodil bom* ljudstva.+
Otokom bom vir upanja,+čakali bodo na mojo roko*.
6 Dvignite pogled proti nebuin poglejte zemljo spodaj.
Nebo se bo razpršilo kakor dimin zemlja se bo obrabila kakor oblačilo,njeni prebivalci bodo pomrli kakor komarji.
Toda rešitev, ki jo prinašam, bo večna,+moja pravičnost ne bo nikoli izginila.+
7 Poslušajte me, vi, ki veste, kaj je prav,*ljudstvo, ki ima v srcu moje zakone*.+
Ne bojte se zasmehovanja navadnih smrtnikovin ne bojte se njihovih žalitev.
8 Molj jih bo namreč razjedel kakor oblačilo,suknarski molj* jih bo razjedel kakor volno.+
Toda moja pravičnost bo večna,rešitev, ki jo prinašam, bo veljala za vse rodove.«+
9 Zbudi se, zbudi, o Jehovova roka,obleci si moč!+
Zbudi se kakor v starih časih, kakor v času preteklih rodov*.
Ali nisi ti razsekala Ráhaba*+in prebodla morske pošasti?+
10 Ali nisi ti izsušila morja, vode neizmernih globin?+
Ali nisi ti morske globine spremenila v pot, da so lahko po njej šli odkupljeni?+
11 Tisti, ki jih je Jehova odkupil, se bodo vrnili.+
Na Síon bodo prišli z veselim vriskanjem+in krasilo jih* bo neskončno veselje.+
Preplavljala jih bosta sreča in veselje,žalost in vzdihovanje pa jih bosta zapustila.+
12 Bog pravi: »Jaz sem tvoj tolažnik.+
Zakaj bi se bal smrtnega človeka, ki bo umrl,+in sina človekovega, ki se bo posušil kakor trava?
13 Zakaj pozabljaš mene, Jehova, svojega Stvarnika,+ki sem razpel nebo+ in položil temelj zemlje?
Vse dni si bil v stalnem strahu pred besom zatiralca,kot da bi te lahko pokončal.
Kje pa je zdaj bes tvojega zatiralca?
14 Tisti, ki je sključen v okovih, bo kmalu osvobojen,+ne bo umrl in končal v jaminiti mu ne bo primanjkovalo hrane.
15 Jaz sem Jehova, tvoj Bog,jaz dvigujem valove na morju, valove, ki besnijo.+
Jehova nad vojskami je moje ime.+
16 Svoje besede ti bom položil v ustain te zakril s senco svoje roke,+da bi namestil nebo in položil temelj zemlje+ter rekel Síonu: ‚Ti si moje ljudstvo.‘+
17 Zbudi se, zbudi! Vstani, jeruzalemska hči,+ti, ki si iz moje roke, iz Jehovove roke, popila čašo moje jeze.
Izpraznila si kelih,do zadnje kapljice si izpila čašo, od katere se opotekaš.+
18 Od vseh sinov, ki si jih rodila, ni nikogar, ki bi te vodil,in od vseh sinov, ki si jih vzgojila, ni nikogar, ki bi te prijel za roko.
19 To dvoje te bo zadelo:opustošenje in razdejanje, lakota in meč.+
Kdo bo sočustvoval s teboj?
Kdo te bo potolažil?+
20 Tvoji sinovi so omedleli.+
Ležijo po vseh uličnih vogalihkakor divja ovca v mreži.
Nanje je bila izlita moja jeza, jaz, tvoj Bog Jehova, sem jih pograjal.«
21 Zato, prosim, poslušaj tole,ubožica, ki si pijana, toda ne od vina.
22 Tvoj Gospod Jehova, tvoj Bog, ki brani svoje ljudstvo, pravi takole:
»Iz rok ti bom vzel čašo, od katere se opotekaš,+kelih, čašo moje jeze.
Iz nje ne boš nikoli več pila.+
23 Izročil jo bom tistim, ki so te mučili,+tistim, ki so ti govorili ‚Pripogni se, da gremo čez‘.
Tako si svoj hrbet spremenila v tla,v ulico, po kateri so lahko hodili.«
