Izaija 6:1-13
6 V letu, ko je umrl kralj Uzíja,+ sem videl Jehova, ki je sedel na visokem in vzvišenem prestolu.+ Njegovo dolgo oblačilo je napolnjevalo ves tempelj.
2 Nad njim so stali serafi. Vsak je imel šest peruti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema si je zakrival noge, z dvema pa je letal.
3 Drug drugemu so glasno govorili:
»Svet, svet, svet je Jehova nad vojskami!+
Vsa zemlja je polna njegove slave!«
4 Podboji* so se tresli od njihovega vpitja* in hiša se je napolnila z dimom.+
5 Rekel sem: »Gorje mi!
Z menoj je konec,ker imam nečiste ustnicein živim med ljudstvom nečistih ustnic+in ker so moje oči videle Kralja, Jehova nad vojskami!«
6 Nato je eden od serafov priletel k meni in v roki držal žareče oglje,+ ki ga je s prijemalkami vzel z oltarja.+
7 Z ogljem se je dotaknil mojih ustnic in rekel:
»To se je dotaknilo tvojih ustnic.
Tvoja krivda je odstranjenain tvoj greh poravnan.«
8 Nato sem zaslišal Jehova, da je rekel: »Koga naj pošljem? Kdo nas*+ bo predstavljal?« In jaz sem odgovoril: »Jaz sem pripravljen iti! Pošlji mene!«+
9 On pa mi je rekel: »Pojdi in sporoči temu ljudstvu:
‚Znova in znova boste poslušali,vendar ne boste razumeli;znova in znova boste gledali,vendar ne boste doumeli.‘+
10 Daj, da bo srce tega ljudstva nedovzetno,+pokrij jim ušesa+in zlepi jim oči,da ne bodo nič videliin nič slišali,da s svojim srcem ne bodo razumeli pomenain da se ne bodo pokesali ter ozdraveli.«+
11 Vprašal sem ga: »Kako dolgo še, Jehova?« Odgovoril mi je:
»Dokler se mesta ne spremenijo v ruševine in ostanejo brez prebivalcev,dokler hiše ne ostanejo brez ljudi,dokler dežela ne bo uničena in zapuščena,+
12 dokler jaz, Jehova, ne odženem ljudi daleč stran+in dokler v deželi ne zavlada opustošenje.
13 V deželi bo sicer še vedno ostala desetina ljudi, toda tudi ta bo vržena v ogenj. Podobna bo štoru, ki ostane, ko se poseka veliko drevo ali hrast. Ta štor bo sveto seme*.«
