Evangelij po Janezu 10:1-42
10 »Povem vam: kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza noter kje drugje, je tat.+
2 Kdor pa vstopi skozi vrata, je pastir ovc.+
3 Vratar mu odpre+ in ovce poslušajo pastirjev glas.+ Pastir svoje ovce pokliče po imenu in jih odpelje ven.
4 Ko vse svoje ovce odvede ven, gre pred njimi. Ovce pa gredo za njim, ker poznajo njegov glas.
5 Za tujcem ne bodo šle, ampak bodo zbežale od njega, ker glasu tujca ne poznajo.«
6 Jezus je to primerjavo povedal Judom, toda ti je niso razumeli.
7 Zato je Jezus spet rekel: »Povem vam: jaz sem vrata, skozi katera gredo ovce.+
8 Vsi, ki so prišli in se izdajali zame, so tatovi. Toda ovce jih niso poslušale.
9 Jaz sem vrata. Kdor vstopi skozi mene, bo rešen in bo hodil noter in ven ter našel pašo.+
10 Tat ne pride kar tako, ampak pride zato, da bi kradel, klal in pobijal ovce.+ Jaz pa sem prišel zato, da bi ovce imele življenje, in to večno življenje.
11 Jaz sem dobri pastir+ in dobri pastir da svoje življenje za ovce.+
12 Človek, ki je najet, da čuva ovce, pa ni pravi pastir in ovce niso njegova last. Zato ko vidi, da prihaja volk, zapusti ovce in pobegne. Volk pa ovce zgrabi in jih razžene.
13 Ta človek je pač najeti delavec in mu ni mar za ovce.
14 Jaz pa sem dobri pastir. Poznam svoje ovce in one poznajo mene,+
15 tako kot Oče pozna mene in jaz Očeta.+ In za ovce dam svoje življenje*.+
16 Imam pa še druge ovce, ki niso iz te staje.+ Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas ter bodo ena čreda z enim pastirjem.+
17 Oče me ljubi+ zato, ker se odrekam svojemu življenju,+ da bi ga spet dobil.
18 Nihče mi ga ni vzel, ampak se mu odrekam sam od sebe. Imam pravico*, da se mu odrečem, in imam pravico, da ga spet dobim.+ Zapoved glede tega sem dobil od svojega Očeta.«
19 Zaradi teh besed je med Judi spet prišlo do nesoglasja.+
20 Mnogi od njih so govorili: »Demona ima in je nor. Zakaj ga poslušate?«
21 Drugi pa so rekli: »Človek, ki ga mučijo demoni, ne govori tako. Ali lahko demon ozdravi slepega?«
22 Takrat je bil v Jeruzalemu praznik posvečenja. Bilo je pozimi
23 in Jezus je hodil po predelu templja, ki se je imenoval Salomonovo stebrišče.+
24 Obkrožili so ga Judje in mu začeli govoriti: »Kako dolgo nas boš še pustil v negotovosti? Če si Kristus, nam to odkrito povej.«
25 Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa mi vseeno ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, pričujejo zame.+
26 Toda vi mi ne verjamete, ker niste moje ovce.+
27 Moje ovce poslušajo moj glas. Jaz jih poznam in one gredo za menoj.+
28 Dajem jim večno življenje.+ Nikoli ne bodo uničene in nihče jih ne bo iztrgal iz mojih rok.+
29 Ovce, ki mi jih je dal Oče, so dragocenejše od vsega drugega in nihče jih ne more iztrgati iz Očetovih rok.+
30 Jaz in Oče sva eno*.«+
31 Judje so spet pograbili kamne, da bi ga kamenjali.
32 Jezus pa jim je rekel: »V imenu svojega Očeta sem pred vami naredil veliko dobrih del. Za katero od njih me hočete kamenjati?«
33 Judje so mu odgovorili: »Nočemo te kamenjati za dobra dela, ampak za bogokletje,+ zato ker trdiš, da si bog, čeprav si človek.«
34 Jezus jim je odgovoril: »Ali v vašem Zakoniku* ne piše, da je Bog rekel ‚bogovi* ste‘?+
35 Če je te, katere je Božja beseda obsodila, imenoval ‚bogovi‘+ – Svetih spisov pa se ne da razveljaviti –
36 ali boste potem vi meni, ki me je Oče posvetil in poslal na svet, pravili, da govorim bogokletno, ker sem rekel, da sem Božji Sin?+
37 Če ne delam del svojega Očeta, mi ne verjemite.
38 Če pa jih delam, verjemite vsaj delom,+ če že meni ne verjamete, da bi spoznali in nato verjeli, da je Oče povezan* z menoj in da sem jaz povezan z Očetom.«+
39 Ko so to slišali, so ga spet skušali prijeti, toda on se jim je izmaknil.
40 Nato je znova prečkal Jordan in odšel na kraj, kjer je Janez na začetku krščeval,+ ter tam ostal.
41 K njemu je prihajalo veliko ljudi in drug drugemu so govorili: »Janez res ni naredil nobenega čudeža, toda vse, kar je povedal o tem človeku, je resnica.«+
42 Tako so tam mnogi začeli verovati v Jezusa.
