Evangelij po Janezu 11:1-57
11 Neki človek z imenom Lazar je bil bolan. Bil je iz Betánije, iz vasi, v kateri sta živeli Marija in njena sestra Marta.+
2 To je bila tista Marija, ki je na Gospoda izlila dišeče olje in mu s svojimi lasmi obrisala noge.+ Lazar, ki je bil bolan, je bil njen brat.
3 Njegovi sestri sta Jezusu sporočili: »Gospod, tvoj dragi prijatelj je bolan.«
4 Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen se ne bo končala s smrtjo, ampak z oslavitvijo Boga+ in Božjega Sina.«
5 Jezus pa je Marto, njeno sestro in Lazarja imel zelo rad.
6 Vendar je po tistem, ko je slišal, da je Lazar bolan, še dva dni ostal tam, kjer je bil.
7 Šele nato je učencem rekel: »Pojdimo spet v Judejo.«
8 Toda učenci so mu prigovarjali: »Rabi*,+ ni še dolgo tega, kar so te Judje hoteli kamenjati,+ ti pa bi spet šel tja?«
9 Jezus je odgovoril: »Ali ne traja dnevna svetloba 12 ur?+ Kdor hodi podnevi, se ob nič ne spotakne, ker vidi luč tega sveta.
10 Kdor pa hodi ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.«
11 Ko jim je vse to povedal, je še dodal: »Naš prijatelj Lazar je zaspal,+ jaz pa grem tja, da ga prebudim.«
12 Učenci so mu nato rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravel.«
13 Vendar je Jezus govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o dobesednem spancu.
14 Zato jim je Jezus odkrito rekel: »Lazar je umrl+
15 in zaradi vas sem vesel, da me ni bilo tam, da se vam bo vera še okrepila. Pojdimo zdaj k njemu.«
16 Nato je Tomaž, ki so mu pravili Dvojček, drugim učencem rekel: »Pojdimo tudi mi, da bomo umrli z Jezusom.«+
17 Ko je Jezus prišel v bližino Betánije, je izvedel, da je Lazar že štiri dni v grobu.
18 Betánija pa je bila blizu Jeruzalema, le kake tri kilometre* stran.
19 K Marti in Mariji je prišlo mnogo Judov, da bi ju tolažili zaradi smrti njunega brata.
20 Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je prišla naproti, Marija+ pa je ostala doma.
21 Marta je Jezusu rekla: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.
22 Pa tudi zdaj sem prepričana, da ti bo Bog dal vse, kar koli ga boš prosil.«
23 Jezus ji je zagotovil: »Tvoj brat bo obujen.«
24 Marta mu je odgovorila: »Vem, da bo obujen ob vstajenju,+ ki bo nastopilo poslednji dan*.«
25 Jezus pa ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje.+ Kdor veruje vame, bo, četudi bi umrl, oživel.
26 In kdor živi ter veruje vame, ne bo nikoli umrl.+ Ali verjameš temu?«
27 Odgovorila mu je: »Da, Gospod, verjamem, da si ti Kristus, Božji Sin, tisti, ki mora priti*.«
28 Ko je to rekla, je šla po svojo sestro Marijo. Zašepetala ji je: »Učitelj+ je tukaj in te kliče.«
29 Marija je takoj vstala in šla k njemu.
30 Jezus namreč še ni prišel v vas, ampak je bil še vedno tam, kjer mu je Marta prišla naproti.
31 Ko so Judje, ki so bili z Marijo v hiši in jo tolažili, videli, da je hitro vstala in šla ven, so šli za njo, ker so menili, da gre h grobu+ jokat.
32 Ko je Marija zagledala Jezusa, je šla do njega, padla k njegovim nogam in mu rekla: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.«
33 Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je ves pretresen globoko zavzdihnil in prevzela ga je žalost.
34 Vprašal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!«
35 Jezus se je razjokal.+
36 Zato so Judje začeli govoriti: »Glejte, kako ga je imel rad!«
37 Nekateri pa so rekli: »Če je ta človek lahko ozdravil slepega,+ kako to, da ni mogel narediti ničesar, da bi preprečil Lazarjevo smrt?«
38 Jezus je še enkrat ves pretresen globoko zavzdihnil in nato šel h grobu. To je bila votlina, h kateri je bil prislonjen kamen.
39 Jezus je rekel: »Odmaknite kamen.« Marta, sestra umrlega, pa mu je rekla: »Gospod, gotovo zaudarja, saj je že četrti dan, odkar je umrl.«
40 Jezus jo je vprašal: »Ali ti nisem rekel, da boš videla Božjo slavo,+ če boš verjela?«
41 Odmaknili so torej kamen. Nato je Jezus pogledal proti nebu+ in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, da si me uslišal.
42 Vem, da me vedno uslišiš, toda to sem rekel, da bi vsi ti ljudje, ki stojijo okoli mene, verjeli, da si me ti poslal.«+
43 Ko je to povedal, je z močnim glasom zavpil: »Lazar, pridi ven!«+
44 Lazar, ki je bil prej mrtev, je zdaj prišel ven. Noge in roke je imel obvezane s povoji in obraz ovit s prtom. Jezus je nato ljudem rekel: »Razvežite ga, da bo lahko hodil.«
45 Tako so mnogi Judje, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je Jezus naredil, začeli verovati vanj.+
46 Nekateri pa so odšli k farizejem in jim povedali, kaj je naredil.
47 Zato so višji duhovniki in farizeji sklicali sanhedrín in začeli govoriti: »Kaj naj naredimo? Ta človek dela veliko znamenj.+
48 Če ga bomo pustili pri miru, bodo vsi začeli verovati vanj. Potem bodo prišli Rimljani in nam vzeli naš tempelj in naš narod.«
49 Med njimi je bil tudi Kajfa,+ ki je bil tisto leto veliki duhovnik. Rekel jim je: »Ali ne razumete?
50 Ali ne vidite, da je za vas boljše, da en človek umre v korist ljudstva, kot pa da je pokončan ves narod?«
51 Vendar tega ni rekel sam od sebe. Ker je bil tisto leto veliki duhovnik, je prerokoval, da bo moral Jezus umreti za narod,
52 pa ne samo za narod, ampak tudi zato, da bi združil Božje otroke, ki so razkropljeni.
53 Tako so se tega dne vsi skupaj začeli dogovarjati, da ga bodo ubili.
54 Zato Jezus ni več javno hodil med Judi, ampak je odšel v pokrajino blizu pustinje, v mesto Éfraim,+ in tam ostal z učenci.
55 Bližala se je judovska pasha*+ in mnogo ljudi s podeželja je pred pasho šlo v Jeruzalem, da bi se obredno očistili.
56 Iskali so Jezusa in drug drugemu, ko so bili v templju, govorili: »Kaj mislite? Ali bo sploh prišel na praznik?«
57 Višji duhovniki in farizeji pa so izdali ukaz, da naj vsak, ki bi izvedel, kje je, to sporoči, da bi ga lahko prijeli*.
