Jeremija 12:1-17

  • Jeremija se potoži (1–4)

  • Jehova odgovori (5–17)

12  Jehova, ti ravnaš pravično,+ ko se obračam nate s svojo tožbo,ko govorim s teboj o pravici. Ampak zakaj hudobnim vse uspeva,+zakaj zahrbtneži živijo brez skrbi?   Ti si jih zasadil in pognali so korenine. Zrasli so in obrodili sad. S svojimi usti te večkrat omenjajo, toda s svojimi mislimi* so daleč od tebe.+   O Jehova, ti me dobro poznaš+ in me vidiš. Preiskal si moje srce in ugotovil, da ti je vdano.+ Hudobne izloči kot ovce za klanje,določi jih za dan zakola.   Kako dolgo še bo dežela venelain se bo rastlinje na poljih sušilo?+ Živali in ptice izginjajo,ker prebivalci dežele počenjajo hudobijo. Govorijo namreč: »Ne vidi, kaj bo z nami.«   Bog mi je nato rekel: »Če se utrudiš, že ko tečeš z ljudmi,kako boš potem tekmoval s konji?+ Morda si samozavesten v deželi miru,ampak kako ti bo šlo v goščavi ob Jordanu?   Celo tvoji bratje, sorodniki tvojega očeta,te izdajajo.+ Glasno vpijejo proti tebi. Ne verjemi* jim,tudi če ti lepo govorijo.   Zapustil sem svojo hišo,+ pustil sem svojo dediščino.+ Svojo ljubljeno sem dal v roke njenim sovražnikom.+   Moja dediščina je zdaj zame kakor lev v gozdu. Rjove proti meni,zato sem jo zasovražil.   Moja dediščina mi je kakor pisana* ujeda*. Druge ujede jo obkrožajo in napadajo.+ Pridite, zberite se skupaj, vse divje živali,pridite jest.+ 10  Mnogi pastirji so uničili moj vinograd,+poteptali so moj kos zemlje.+ Moj dragoceni kos zemlje so spremenili v opustelo pustinjo. 11  Postal je puščava,izsušil se je,*pred menoj leži opustel.+ Vsa dežela je opustošena,vendar si tega nihče ne jemlje k srcu.+ 12  Po vseh shojenih poteh skozi pustinjo vdirajo uničevalci,saj meč, ki sem ga poslal jaz, Jehova, požira deželo od enega konca do drugega.+ Ni miru za nikogar. 13  Posejali so pšenico, poželi pa trnje.+ Izmučeni so od dela, vendar nimajo nič od tega. Sram jih bo njihovega pridelka. Jaz, Jehova, sem namreč besen nanje.« 14  Jehova govori: »Glej, vse svoje hudobne sosede, ki segajo po ozemlju, ki sem ga dal v dediščino svojemu ljudstvu Izraelu,+ bom izruval iz njihove dežele+ in iz njihove sredine bom izruval Judovo ljudstvo. 15  Toda potem ko jih bom izruval, se jih bom spet usmilil in vsakega pripeljal nazaj na njegovo dedno posest in na njegovo zemljo.« 16  »Če se bodo res učili živeti tako kot moje ljudstvo in prisegati pri mojem imenu z besedami ‚Prisegam pri Jehovu, živem Bogu!‘, kot so učili moje ljudstvo prisegati pri Baalu, bodo imeli svoje mesto med mojim ljudstvom. 17  Če pa kateri od tistih narodov ne bo hotel ubogati, ga bom izruval – izruval ga bom in uničil,« govori Jehova.+

Opombe

Ali »najglobljimi mislimi; najglobljimi občutki; najglobljimi čustvi«. Dobesedno »ledvicami«.
Ali »ne zaupaj«.
Ali »ptica roparica«.
Ali »lisasta«.
Ali morda »žaluje«.