Jeremija 14:1-22
14 Od Jehova sem dobil sporočilo v zvezi s sušami:+
2 Juda žaluje,+ njegova mestna vrata so propadla,žalostna so popadala na tla.
Iz Jeruzalema se razlega vpitje.
3 Gospodarji pošiljajo služabnike* po vodo.
Ko pa ti pridejo do vodne kotanje*, vode ni.
Vračajo se s praznimi posodami.
Sram jih je in so razočarani,zato si pokrivajo glavo.
4 Ker na deželo ni padlo nič dežja,so tla razpokana,+zato so kmetovalci obupani in si pokrivajo glavo.
5 Celo košuta na polju zapusti svojega komaj skotenega mladiča,ker ni nič trave.
6 Divji osli stojijo na golih hribih.
Hlastajo za zrakom kakor šakali,oči jim pešajo, ker ni nič rastlinja.+
7 Čeprav naši grehi pričajo proti nam,ukrepaj, o Jehova, zaradi svojega imena!+
Velikokrat smo se ti namreč izneverili,+grešili smo proti tebi.
8 O ti, ki si Izraelovo upanje, ki ga rešuješ+ v času stiske,zakaj si kot tujec v deželi,kot popotnik, ki se ustavi, samo da bi prenočil?
9 Zakaj si kot zmeden človek,kot junaški bojevnik, ki ne more rešiti svojega ljudstva?
Saj si vendar med nami, o Jehova,+in mi nosimo tvoje ime.+
Ne zapusti nas!
10 Jehova glede tega ljudstva pravi: »Radi tavajo,+ svojih nog ne zadržujejo.+ Zato meni, Jehovu, ne ugajajo.+ Zdaj se bom spomnil njihovih prestopkov in jih za njihove grehe poklical na odgovornost.«+
11 Nato mi je Jehova rekel: »Ne moli v dobro tega ljudstva.+
12 Ko se postijo, ne poslušam njihovih prošenj,+ in ko prinašajo žgalne daritve in žitne daritve, se jih ne veselim.+ Pobil jih bom z mečem, lakoto in kugo*.«+
13 Jaz pa sem rekel: »Oh, Vrhovni gospod Jehova! Preroki jim govorijo: ‚Ne boste videli meča in ne bo vas doletela lakota, ampak vam bo Bog na tem kraju dal pravi mir.‘«+
14 Jehova mi je nato rekel: »Ti preroki v mojem imenu prerokujejo laži.+ Nisem jih poslal niti jim nisem nič zapovedal niti nič govoril.+ To, kar vam prerokujejo, so neresnična videnja, prazna vedeževanja in zmote njihovega srca.+
15 Zato jaz, Jehova, pravim: ‚Tisti preroki, ki prerokujejo v mojem imenu, čeprav jih jaz nisem poslal, in ki govorijo, da ta dežela ne bo videla ne meča ne lakote, bodo umrli od meča in lakote.+
16 Ljudi, katerim prerokujejo, bosta pokosila lakota in meč. Ležali bodo po jeruzalemskih ulicah in nikogar ne bo, da bi pokopal njih,+ njihove žene, njihove sinove in njihove hčere. Nanje bom izlil nesrečo, ki si jo zaslužijo.‘+
17 Sporoči jim naslednje:
‚Naj noč in dan iz mojih oči lijejo solze, naj se ne ustavijo,+ker je moje ljudstvo, moja hči, ki je devica, povsem zdrobljeno in zlomljeno,+zelo hudo je ranjeno.
18 Če grem na polje,vidim ljudi, ki so pobiti z mečem!+
In če pridem v mesto,vidim ljudi, ki so bolni zaradi lakote!+
Preroki in duhovniki pa tavajo po neznani deželi.‘«+
19 O Bog, ali si povsem zavrgel Juda? Ali se ti je Síon zagnusil?+
Zakaj si nas udaril? Zdaj ni nobenega zdravila za nas.+
Upali smo na mir, pa ni prišlo nič dobrega!
Upali smo na ozdravljenje, doživljamo pa grozo!+
20 O Jehova, priznavamo svojo hudobnost,napake svojih prednikov,saj smo grešili proti tebi.+
21 Zaradi svojega imena nas ne zavrzi,+ne zaničuj svojega veličastnega prestola.
Spomni se zaveze, ki si jo sklenil z nami, ne prelomi je.+
22 Ali lahko kateri od ničvrednih malikov, ki jih častijo narodi, priskrbi dež?
Ali lahko nebo samo od sebe pošilja plohe?
Edino ti lahko to narediš, o Jehova, naš Bog.+
Ti si naše upanje,saj samo ti delaš vse to.
