Jeremija 4:1-31
4 »Če se boš hotel vrniti, o Izrael,« govori Jehova,»če se boš hotel vrniti k meni,če boš odstranil izpred mojih oči svoje nagnusne malike,ne boš begunec.«+
2 Če ravnaš v skladu z resnico, pravico in pravičnostjo,kadar prisegaš pri Jehovu, živem Bogu,bodo narodi blagoslovljeni* po njemin z njim se bodo hvalili.+
3 Jehova namreč govori Judovcem in Jeruzalemčanom:
»Preorjite si zemljoin ne sejte več med trnje.+
4 Očistite* se za mene, za Jehova,očistite* svoje srce,+Judovci in prebivalci Jeruzalema.
Drugače se bo zaradi vaših zlobnih dejanjmoj bes razplamtel kakor ogenj,gorel bo tako močno, da ga ne bo mogel nihče pogasiti.«+
5 Oznanite na Judovem, razglasite v Jeruzalemu,vpijte in trobite na rog po vsej deželi.+
Na ves glas kličite: »Zberite se skupaj!
Zatecimo se v utrjena mesta!+
6 Dvignite signalni drog, ki kaže proti Síonu!
Poiščite si zavetje! Ne stojte!«
Bog pravi, da bo s severa pripeljal nesrečo,+ veliko opustošenje.
7 Kakor lev, ki se pojavi iz goščave,+se je odpravil na pohod tisti, ki uničuje narode,+odšel je iz svojega kraja, da bi tvojo deželo spremenil v grozljiv prizor.
Tvoja mesta bodo porušena, ostala bodo brez prebivalcev.+
8 Zato si nadenite raševino*,+žalujte* in tulite,ker se Jehovova plamteča jeza ni odvrnila od nas.
9 »Tisti dan,« govori Jehova,»bo tako kralju kot dostojanstvenikom upadel pogum,+duhovniki se bodo zgrozili in preroki se bodo začudili.«+
10 »Ojoj, Vrhovni gospod Jehova!« sem rekel. »Povsem si prevaral prebivalce te dežele+ in Jeruzalema. Rekel si ‚Imeli boste mir‘,+ ampak meč nam je že prislonjen na vrat.«
11 V tistem času bo prebivalcem te dežele in Jeruzalema rečeno:
»Z golih hribov v puščavise bo proti moji hčeri*, mojemu ljudstvu, zagnal žgoč veter,vendar ne zato, da bi vejal* in čistil žito.
12 Ta veter prihaja od tam na moj ukaz s polno močjo.
Zdaj bom izrekel obsodbo proti svojemu ljudstvu.
13 Glejte, sovražnik bo prišel kakor dežni oblaki,njegovi bojni vozovi so kakor vihar.+
Njegovi konji so hitrejši od orlov.+
Rekli boste: ‚Gorje nam! Konec je z nami!‘
14 O Jeruzalem, izperi iz svojega srca hudobijo, da se boš rešil.+
Kako dolgo še vam bodo po glavi rojile hudobne misli?
15 Glas pripoveduje, kaj se je zgodilo v Danu,+razglaša, kakšna nesreča je doletela éfraimsko gorovje.
16 Poročajte o tem narodom.
Oznanite to Jeruzalemu.«
»Izvidnica* prihaja iz daljne dežele,zagnala bo bojni klic proti mestom na Judovem.
17 Jeruzalem obkrožajo z vseh strani kakor čuvaji na polju,+ker se mi je uprl,«+ govori Jehova.
18 »Za svoje vedenje in svoja dejanja boš plačal.+
Kako boleča je tvoja nesreča!
Tvoje uporništvo je prodrlo v tvoje srce.«
19 O kako mi je hudo*, kako mi je hudo!
V srcu čutim močno bolečino.
Srce mi razbija.
Ne morem molčati,saj slišim zvok roga,znak za boj*.+
20 Vsa dežela je uničena,zato poročila o nesreči prihajajo drugo za drugim.
Moji šotori so nenadoma uničeni,moja šotorska pregrinjala so v trenutku uničena.+
21 Kako dolgo še bom gledal signalni drogin poslušal zvok roga?+
22 Bog pravi: »Moje ljudstvo je nespametno.+
Sploh se ne zmenijo zame.
Neumni so in nič ne razumejo.
Dovolj so sicer pametni*, da delajo slabo,dobrega pa ne znajo delati.«
23 Videl sem njihovo deželo in bila je prazna in pusta.+
Pogledal sem proti nebu, ampak na njem ni bilo več svetlobe.+
24 Videl sem gore, ki so se tresle,in hribe, ki so se majali.+
25 Videl sem, da ni nikogar več,da so vse ptice odletele.+
26 Videl sem, da se je rodovitna dežela spremenila v pustinjo,da so vsa njena mesta porušena.+
Vse to je naredil Jehovaiz svoje plamteče jeze.
27 Jehova namreč pravi: »Vsa dežela bo opustošena,+vendar je ne bom uničil popolnoma.
28 Zato bo dežela žalovala+in nebo bo potemnelo.+
Tako sem namreč rekel, tako sem se odločilin ne bom si premislil* niti ne bom od tega odstopil.+
29 Ko se zaslišijo konjeniki in lokostrelci,beži vse mesto.+
Ljudje se zatekajo v goščavein vzpenjajo na skale.+
Vsa mesta so zapuščena,nihče ne živi v njih.«
30 Kaj boš naredila* sedaj, ko si opustošena?
Oblačila si se v škrlat,okraševala si se z zlatim nakitomin si poudarjala oči s črno barvo*.
Ampak tvoje lepšanje je bilo zaman,+saj so te tisti, ki so hrepeneli po tebi, zavrgli,zdaj te hočejo ubiti.+
31 Slišim krike, kot če bi kričala bolna ženska,stokanje, kot če bi stokala ženska ob porodu svojega prvega otroka,slišim glas síonske hčere, ki lovi sapo.
Širi svoje roke+ in govori:
»Gorje meni! Izčrpana sem od ubijalcev!«
Opombe
^ Ali »si bodo narodi pridobili blagoslov«.
^ Dobesedno »obrežite«.
^ Dobesedno »odstranite sprednjo kožico«.
^ Ali »tolcite se po prsih«.
^ Gre za pesniško poosebitev, ki morda izraža usmiljenje in sočutje.
^ Dobesedno »ogledniki«; mišljeni so vojaki, ki opazujejo mesto, da bi ugotovili, kdaj ga napasti.
^ Dobesedno »moje črevesje«.
^ Ali morda »bojni krik«.
^ Ali »modri«.
^ Ali »ne bom obžaloval«.
^ Nanaša se na Jeruzalem ali Sion.
^ Ali »s senčilom«.
