Jeremija 42:1-22
42 Vsi vojaški poveljniki, tudi Karéahov sin Johanán+ in Hošajájev sin Jaazanjá, so potem skupaj z vsemi drugimi ljudmi, od preprostih do pomembnih ljudi, pristopili
2 k preroku Jeremiju in mu rekli: »Prosimo, prisluhni naši prošnji! Moli k svojemu Bogu Jehovu za nas in za vse, ki so ostali, ker nas je od mnogih ostalo le malo,+ kot lahko sam vidiš.
3 Naj nam tvoj Bog Jehova pove, po kateri poti naj gremo in kaj naj naredimo.«
4 Prerok Jeremija jim je odgovoril: »Prav, molil bom k Jehovu, vašemu Bogu, kot ste prosili. Povedal vam bom vse, kar vam bo Jehova odgovoril. Ničesar vam ne bom zamolčal.«
5 Oni pa so mu rekli: »Naj Jehova kot resnična in zanesljiva priča ukrepa proti nam, če ne bomo naredili točno tako, kot nam bo tvoj Bog Jehova naročil po tebi.
6 Naj nam bo odgovor všeč ali ne, bomo ubogali to, kar nam bo sporočil naš Bog Jehova, h kateremu te pošiljamo. Tako nam bo šlo dobro, ker bomo ubogali našega Boga Jehova.«
7 Čez deset dni je Jeremija dobil sporočilo od Jehova.
8 Zato je sklical Karéahovega sina Johanána, vse druge vojaške poveljnike, ki so bili z njim, in vse ostale ljudi, od preprostih do pomembnih.+
9 Rekel jim je: »Izraelov Bog Jehova, h kateremu ste me poslali s svojo prošnjo, pravi:
10 ‚Če boste ostali v tej deželi, vas bom gradil, ne pa podiral, sadil vas bom, ne pa ruval, saj mi bo žal zaradi nesreče, ki sem jo poslal nad vas.+
11 Naj vas ne bo strah babilonskega kralja, pred katerim trepetate.‘+
‚Ne bojte se ga,‘ govori Jehova, ‚ker sem jaz z vami, da vas rešim in osvobodim iz njegovih rok.
12 Usmilil se vas bom,+ zato vam bo on izkazal usmiljenje in vas poslal nazaj v vašo deželo.
13 Če pa boste rekli »Ne, ne bomo ostali v tej deželi!« – če torej ne boste ubogali mene, svojega Boga Jehova,
14 in boste rekli »Ne, šli bomo v egiptovsko deželo,+ kjer ne bomo videli vojne, ne bomo slišali glasu roga in ne bomo lačni kruha, in tam bomo živeli« –
15 potem poslušajte, vi, ki ste ostali na Judovem, kaj vam jaz, Jehova, sporočam. Jaz, Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, pravim: »Če ste trdno odločeni iti v Egipt in če boste šli tja živet*,
16 vas bo meč, ki se ga bojite, tam dohitel in lakota, katere vas je strah, bo šla tja za vami in tam boste umrli.+
17 Vsi, ki so odločeni, da gredo živet v Egipt, bodo umrli od meča, lakote in kuge*. Nihče ne bo preživel ali ubežal nesreči, ki jo bom poslal nad njih.«‘
18 Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, namreč pravi: ‚Tako kot sem izlil svojo jezo in bes na prebivalce Jeruzalema,+ tako bom izlil svoj bes na vas, če boste šli v Egipt. Ljudje vas bodo omenjali v prekletstvih in kletvah, ob pogledu na vas se bodo zgrozili in sramotili vas bodo.+ Nikoli več ne boste videli te dežele.‘
19 Vi, ki ste ostali na Judovem, Jehova vam pravi, da ne hodite v Egipt. Vedite, da sem vas danes posvaril,
20 da boste zaradi svojega greha izgubili življenje. Poslali ste me namreč k svojemu Bogu Jehovu in mi rekli: ‚Moli k našemu Bogu Jehovu za nas in nam povej vse, kar bo naš Bog Jehova rekel, pa bomo to naredili.‘+
21 Danes sem vam sporočil njegov odgovor. Toda vi ne boste ubogali svojega Boga Jehova, ne boste naredili nič od tega, kar mi je naročil, naj vam povem.+
22 Zato bodite prepričani, da boste v deželi, v katero želite iti živet, umrli od meča, lakote in kuge.«+
