Job 3:1-26
3 Zatem je Job spregovoril in preklel dan svojega rojstva*.+
2 Rekel je:
3 »Naj izgine dan, ko sem prišel na svet,+in noč, ko so rekli: ‚Otrok se je rodil.‘
4 Naj se tisti dan spremeni v temo,naj ga Bog izbriše iz svojega spominain naj svetloba ne sije nanj.
5 Naj ga pogoltne najgostejša tema*,naj ga zagrnejo črni oblaki,naj ga prekrije zastrašujoča črnina.
6 Naj tisto noč vzame tema,+naj se ne veseli z dnevi v letu,naj se ne prišteje k nobenemu mesecu.
7 Boljše bi bilo, da se tiste noči nihče ne bi rodil,da se tiste noči ne bi razlegalo veselo vriskanje.
8 Naj jo prekolnejo tisti, ki preklinjajo* dneve,tisti, ki lahko prebudijo leviatána*.+
9 Naj potemnijo zvezde tiste noči,naj ta zaman čaka na svetlobo,naj ne vidi jutranjih žarkov,
10 ker ni zaprla maternice moje mame,+da moje oči ne bi videle težav.
11 Zakaj nisem umrl že ob rojstvu?
Zakaj nisem izdihnil, ko sem prišel iz maminega telesa?+
12 Zakaj me je mama vzela v naročje,zakaj me je hranila pri svojih prsih?
13 Zdaj bi v miru ležal,+spal bi in počival+
14 s kralji zemlje in njihovimi svetovalci,ki so si zgradili to, kar je zdaj v ruševinah,*
15 ali s kraljevimi sinovi*, ki so imeli zlatoin katerih hiše so bile polne srebra.
16 Zakaj nisem umrl, še preden sem se rodil?
Zakaj nisem kakor otroci, ki niso nikoli videli svetlobe?
17 V grobu celo hudobni nehajo besneti,v njem počivajo onemogli.+
18 V grobu vsi jetniki uživajo mir,ne slišijo glasu tistega, ki jih priganja k delu.
19 Pomembni in nepomembni so tam enaki,+suženj ni več pod oblastjo svojega gospodarja.
20 Zakaj Bog pusti živeti* tistemu, ki trpi,zakaj daje življenje tistim, ki so v hudi stiski?+
21 Zakaj smrt ne vzame tistih, ki hrepenijo po njej,+tistih, ki se do nje skušajo dokopati bolj kakor do skritih zakladov,
22 tistih, ki vriskajo od veseljain so srečni, ko najdejo grob?
23 Zakaj Bog pusti živeti človeku, ki se je na svoji poti izgubil,človeku, ki ga je pustil v brezizhodnem položaju?+
24 Namesto da bi jedel, vzdihujem,+moje stokanje se razliva kakor voda.+
25 Doletelo me je to, česar me je bilo groza,to, česar sem se bal, je prišlo nadme.
26 Že zdaj nimam miru, spokojnosti in počitka,toda težave še kar prihajajo.«
