Job 4:1-21

  • Elifazov prvi govor (1–21)

    • Posmehuje se Jobovi značajnosti (7, 8)

    • Pove sporočilo od duha (12–17)

    • Bog ne zaupa svojim služabnikom (18)

4  Nato je Temánec Elifáz+ odgovoril:   »Ali boš postal nepotrpežljiv, če bo kdo poskusil govoriti s teboj? Toda kdo se lahko zadrži in nič ne reče?   Res je, ti si učil mnogein krepil šibke.   Če se je kdo spotaknil, so ga tvoje besede dvignile,utrdil si tiste, ki so jim klecala kolena.   Ampak zdaj je nesreča doletela tebe in si čisto na tleh*,zadela te je in si ves obupan.   Ali ti tvoja bogaboječnost ne daje razloga za to, da zaupaš Bogu? Ali ni značajnost*+ vir tvojega upanja?   Razmisli, prosim: Ali je kdaj umrl kdo, ki je bil nedolžen? Kdaj so bili uničeni pošteni?   Kolikor jaz vem, tisti, ki naklepajo* húdoin sejejo težave, to tudi žanjejo.   Od Božjega diha umrejo,zaradi izbruha njegove jeze jih doleti konec. 10  Lev rjove in mlad lev se oglaša,toda celo močnim levom* se zlomijo zobje. 11  Lev pogine, če nima plena,in njegovi mladiči se razkropijo. 12  K meni je skrivaj prišla besedain moje uho je zaslišalo njen šepet. 13  Ponoči, ko ljudi objema trdno spanje,sem imel videnja, ki so me vznemirila. 14  Začel sem zelo trepetati,vse moje kosti so se napolnile s strahom. 15  Neki duh je šel čez moj obraz;ves sem se naježil. 16  Obstal je,toda nisem ga prepoznal. Podoba je bila pred mojimi očmi. Bila je tišina, potem pa sem zaslišal glas: 17  ‚Ali je lahko navaden smrtnik pravičnejši od Boga? Ali je lahko človek čistejši od svojega Stvarnika?‘ 18  Niti svojim služabnikom ne zaupain pri svojih angelih* išče napake. 19  Kako potem gleda šele na grešne ljudi, ki so kakor glinene hiše,zgrajene na zemlji,+in jih je lažje zdrobiti kakor molje! 20  Zjutraj so živi, do večera pa se povsem strejo,za večno izginejo in nikomur ni mar. 21  So kakor šotor, ki se podre, ker je bila njegova vrv izvlečena. Umrejo brez modrosti.

Opombe

Dobesedno »si postal utrujen«.
Glej Slovar.
Dobesedno »orjejo«.
Ali »mladim grivastim levom«.
Ali »slih«.