Job 5:1-27

  • Elifaz nadaljuje svoj prvi govor (1–27)

    • Bog povzroča, da se modri ujamejo v lastno past (13)

    • Job ne bi smel zavračati discipliniranja od Boga (17)

5  Kliči, prosim! Ali ti bo kdo odgovoril? H kateremu od svetih* se boš obrnil?   Neumnega bo ubila užaljenost,lahkovernega bo usmrtila zavist.   Gledam neumneža, kako napreduje,toda nenadoma se na njegovo hišo zgrne nesreča.   Njegovi sinovi so nezaščiteni,njihove pravice teptajo pri mestnih vratih+ in nikogar ni, ki bi jih rešil.   To, kar neumnež pridela, mu pojedo lačni,vzamejo mu tudi to, kar raste med trnjem,imetje njegove družine je zaplenjeno.   Zlo ne zraste iz zemljein težave ne poganjajo iz tal.   Kot je gotovo to, da iskre letijo kvišku,je gotovo tudi to, da je človekovo življenje polno težav.   Jaz bi se na tvojem mestu obrnil na Boga. Svojo zadevo bi predložil Bogu,   njemu, ki dela velike in nedoumljive reči,čudovite stvari, ki jih ni mogoče prešteti. 10  On daje, da pada dež na zemljo,in pošilja vodo na polja. 11  On visoko povzdiguje ponižanein rešuje potrte. 12  On zvijačnim preprečuje, da bi se njihovi naklepi uresničili,zato je njihovo početje neuspešno. 13  On povzroča, da se modri ujamejo v lastno past+in da zvijačnim načrti spodletijo. 14  Podnevi srečujejo temoin sredi dneva tipajo okrog sebe, kakor da bi bila noč. 15  On ščiti človeka pred njihovimi ostrimi besedami*,reveža rešuje iz rok močnega, 16  tako da za ubogega obstaja upanje,nepravični pa imajo zaprta usta. 17  Srečen človek, ki ga Bog opominja. Zato, ko te Vsemogočni disciplinira, tega ne zavračaj! 18  On sicer rani, vendar rano tudi obveže,zlomi, vendar s svojimi rokami tudi ozdravi. 19  Iz šestih nadlog te bo rešilin tudi sedma ti ne bo povzročila hudega. 20  V času lakote te bo rešil pred smrtjoin v času vojne pred mečem. 21  Obvarovan boš pred jezikom, ki udarja kakor bič,+in ko bo prišlo uničenje, se ne boš bal. 22  Opustošenju in lakoti se boš smejalin divjih živali se ne boš bal. 23  Kamenje na polju ti ne bo povzročalo težav*in divje živali bodo živele v miru s teboj. 24  Užival boš mir v svojem šotoru,in ko boš šel preverjat svoj pašnik, boš videl, da v tvoji čredi ne manjka nobena žival. 25  Imel boš veliko otrok,tvojih potomcev bo toliko, kot je trave na zemlji. 26  Ko boš odšel v grob, boš še pri močeh,boš kakor snopi žita ob času žetve. 27  Glej, to smo preiskali in tako je. Razmisli o tem in to sprejmi.«

Opombe

Očitno se nanaša na angele.
Dobesedno »mečem iz njihovih ust«.
Ali »s kamenjem na polju boš sklenil zavezo«.