Jozue 11:1-23

  • Zavzetje mest na severu (1–15)

  • Povzetek Jozuetovih osvajanj (16–23)

11  Ko je hazórski kralj Jabín slišal, kaj se je zgodilo, je poslal sporočilo madónskemu kralju+ Jobábu ter kraljema v Šimrónu in Ahšáfu,+  kraljem v gorskem predelu na severu, na ravnicah* južno od Kinéreta, v Šéfeli in dorskem+ hribovju na zahodu,  Kanaáncem+ na vzhodu in zahodu, Amoréjcem,+ Hetéjcem, Perizéjcem in Jebuséjcem v gorskem predelu ter Hivéjcem+ ob vznožju Hêrmona+ v deželi Mícpi.  Tako so se vsi ti kralji skupaj s svojimi vojskami odpravili v napad. Bilo jih je toliko, kolikor je peska na morski obali, in s seboj so imeli zelo veliko konjev in bojnih vozov.  Vsi ti kralji so se po skupnem dogovoru zbrali in utaborili pri merómskih vodah, da bi se bojevali proti Izraelcem.  Jehova je Jozuetu rekel: »Ne boj se jih,+ saj jih bom jutri ob tem času vse izročil Izraelcem, da jih pomorijo. Njihovim konjem prereži kite na nogah+ in njihove vozove sežgi.«  Tako so Jozue in z njim vsi vojaki pri merómskih vodah napadli sovražnike, ko so to najmanj pričakovali.  Jehova jih je izročil Izraelcem v roke.+ Premagali so jih in jih podili vse do Velikega Sidóna,+ Misrefót Májima+ in Micpéjske doline na vzhodu. Pobijali so jih, tako da ni na koncu nihče ostal pri življenju.+  Nato je Jozue naredil to, kar mu je naročil Jehova: njihovim konjem je prerezal kite na nogah in njihove vozove sežgal.+ 10  Jozue se je zatem vrnil in zavzel tudi Hazór, ki je bil najvplivnejše mesto v vseh teh kraljestvih. Njegovega kralja je ubil z mečem+ 11  in tudi vse druge prebivalce je pobil*+ z mečem. Nič, kar je dihalo, ni ostalo.+ Nato je Hazór požgal. 12  Jozue je zavzel vsa mesta teh kraljev, kralje pa pobil z mečem.+ Vse prebivalce je pokončal*,+ tako kot je zapovedal Jehovov služabnik Mojzes. 13  Od vseh mest, ki so stala na hribih, so Izraelci požgali samo Hazór. Samo tega je Jozue požgal. 14  Izraelci so zaplenili živino in drugo imetje iz teh mest.+ Vse ljudi pa so pobili z mečem, tako da so jih povsem iztrebili.+ Nikogar, ki je dihal, niso pustili pri življenju.+ 15  To, kar je Jehova zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, je Mojzes zapovedal Jozuetu+ in to je Jozue tudi naredil. Izpolnil je čisto vse, kar je Jehova zapovedal Mojzesu.+ 16  Jozue je torej zavzel vso to deželo, namreč gorski predel na Judovem, ves Négeb,+ vso góšensko deželo, Šéfelo,+ Arábo,+ gorski predel v Izraelu in njegovo Šéfelo*, 17  torej vse dežele od gore Halák, ki se dviga nasproti Seírju, pa vse do Baal Gada+ v Libanonski dolini ob vznožju gore Hêrmon.+ Porazil je vse njihove kralje in jih usmrtil. 18  Jozue se je kar dolgo vojskoval z vsemi temi kralji. 19  Nobeno mesto ni sklenilo miru z Izraelci razen Gibeóna, v katerem so živeli Hivéjci.+ Vsa druga mesta so Izraelci zavzeli z vojno.+ 20  Jehova je pustil, da so ti narodi postali trmasti+ in so se bojevali proti Izraelcem. To je naredil zato, da bi jih brez milosti pokončal*.+ Morali so biti iztrebljeni, tako kot je Jehova zapovedal Mojzesu.+ 21  Takrat je Jozue iztrebil tudi Anákovce+ iz gorskega območja, in sicer iz Hebróna, Debírja in Anába ter iz vsega gorskega predela na Judovem in v Izraelu. Jozue je njih in njihova mesta odredil za uničenje.+ 22  V izraelski deželi ni ostal niti en Anákovec. Ostali so+ le v Gazi,+ Gatu+ in Ašdódu.+ 23  Jozue je torej zavzel vso deželo, tako kot je Jehova obljubil Mojzesu.+ Nato jo je razdelil Izraelcem v dediščino po njihovih rodovih.+ In v deželi ni bilo več vojne.+

Opombe

Ali »v Arábi«.
Ali »odredil za uničenje«.
Ali »odredil za uničenje«.
Ali »njegova vznožja«.
Ali »odredil za uničenje«.