Evangelij po Luku 14:1-35
14 Nekega šábata* je Jezusa v svoji hiši pogostil eden od farizejskih voditeljev. Jezusa so vsi pozorno opazovali.
2 Nenadoma se je pred njim znašel človek, ki je imel vodenico*.
3 Zato je Jezus poznavalce Zakonika* in farizeje vprašal: »Ali je na šábat* dovoljeno zdraviti ali ni?«+
4 Toda oni so molčali. Nato se je tega človeka dotaknil, ga ozdravil in odslovil.
5 Njih pa je vprašal: »Kdo od vas ne bi sina ali bika, če bi mu na šábat* padel v vodnjak,+ takoj potegnil ven?«+
6 Na to mu niso mogli odgovoriti.
7 Zatem je opazil, da si povabljeni izbirajo najvidnejša mesta.+ Zato jim je povedal ponazoritev:
8 »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne zavzemi najvidnejšega mesta.+ Morda je povabil tudi koga, ki je uglednejši od tebe.
9 Potem bo ta, ki je vaju oba povabil, prišel in ti rekel: ‚Odstopi prostor njemu.‘ In osramočen se boš prestavil na zadnje mesto.
10 Zato kadar si povabljen, raje pojdi in zavzemi zadnje mesto, da ti bo tisti, ki te je povabil, ko bo prišel, rekel: ‚Prijatelj, pridi sem na boljše mesto.‘ Tako boš počaščen pred vsemi drugimi gosti.+
11 Vsak, ki se povišuje, bo ponižan in vsak, ki se ponižuje, bo povišan.«+
12 Gostitelju pa je rekel: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi prijateljev, bratov, sorodnikov ali bogatih sosedov. Ti te bodo morda v zameno tudi sami kdaj povabili in ti tako povrnili.
13 Zato kadar prirejaš gostijo, raje povabi revne, pohabljene, hrome in slepe.+
14 Tako boš srečen, ker ti ne bodo mogli z ničimer povrniti. Povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju+ pravičnih.«
15 Ko je to slišal eden od gostov, je Jezusu rekel: »Srečen ta, ki bo na gostiji* v Božjem kraljestvu.«
16 Jezus mu je odgovoril: »Neki človek je priredil bogato večerjo+ in povabil veliko ljudi.
17 Ko naj bi se večerja začela, je poslal sužnja, naj povabljenim reče: ‚Pridite, ker je že vse pripravljeno.‘
18 Oni pa so se vsi začeli izgovarjati.+ Prvi mu je rekel: ‚Kupil sem polje, pa si ga moram iti ogledat. Res mi je žal, ampak ne bom mogel priti.‘
19 Drugi je rekel: ‚Kupil sem pet parov goveda, pa jih grem preizkusit. Res mi je žal, ampak ne bom mogel priti.‘+
20 Tretji pa je rekel: ‚Ravnokar sem se poročil, zato ne morem priti.‘
21 Suženj se je vrnil h gospodarju in mu vse to sporočil. Gospodar se je razjezil in sužnju naročil: ‚Hitro pojdi na glavne in stranske ulice mesta in pripelji sem revne, pohabljene, slepe in hrome.‘
22 Suženj je naredil, kot mu je bilo naročeno, in ko se je vrnil, je rekel: ‚Gospodar, to, kar si ukazal, sem naredil in še je prostora.‘
23 Zato je gospodar sužnju naročil: ‚Pojdi na ceste in podeželske poti in nagovori ljudi, naj pridejo, da se bo moja hiša napolnila.+
24 Povem vam namreč, da nihče od teh, ki so bili prvi povabljeni, ne bo na moji večerji hrane niti poskusil.‘«+
25 Jezusa je na poti spremljalo veliko ljudi. Obrnil se je k njim in jim rekel:
26 »Če kdo pride k meni, pa ne sovraži* svojega očeta, mame, žene, otrok, bratov in sester, da, celo svojega življenja,+ ne more biti moj učenec.+
27 Kdor ne nosi svojega mučilnega kola* in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.+
28 Kdo od vas, na primer, ki hoče zgraditi stolp, se prej ne usede in izračuna stroškov, da bi videl, ali ima dovolj denarja, da ga dokonča?
29 Sicer bi se lahko zgodilo, da bi položil temelj, toda stolpa ne bi mogel dokončati. Vsi, ki bi ga opazovali, bi se mu začeli posmehovati:
30 ‚Ta človek je začel graditi, ampak gradnje ni mogel izpeljati do konca.‘
31 In kateri kralj, ki gre v vojno proti drugemu kralju, se prej ne usede in se posvetuje, ali se je z 10.000 vojaki sposoben postaviti po robu temu, ki prihaja proti njemu z 20.000 vojaki?
32 Če se ni sposoben, bo k drugemu kralju, ko bo ta še daleč stran, poslal svoje predstavnike in ga prosil za mir.
33 Tako tudi nihče od vas ne more biti moj učenec, če se ne odpove vsemu svojemu imetju.+
34 Sol je sicer dobra. Toda če sol postane neslana, kako se ji bo slanost povrnila?+
35 Ni primerna ne za zemljo ne za gnojilo. Ljudje jo vržejo stran. Kdor ima ušesa, da sliši, naj pozorno prisluhne.«+
