Evangelij po Luku 18:1-43
18 Nato jim je Jezus povedal ponazoritev o tem, da je treba vedno moliti in nikoli odnehati.+
2 Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki ni spoštoval* Boga in mu je bilo vseeno za ljudi.
3 Bila pa je v tem mestu tudi vdova, ki je vztrajno hodila k njemu in mu govorila: ‚Poskrbi, da bom dosegla pravico v sporu s svojim nasprotnikom.‘
4 Nekaj časa tega ni hotel narediti, potem pa si je rekel: ‚Res je, da Boga ne spoštujem* in da mi je za ljudi vseeno,
5 ampak ker me ta vdova stalno nadleguje, bom vseeno poskrbel, da bo dosegla pravico, tako da ne bo več hodila k meni in me s svojimi prošnjami do konca izmučila.‘«+
6 Nato je Gospod rekel: »Ali ste slišali, kaj je rekel ta nepravični sodnik?
7 Ali ne bo potem tudi Bog poskrbel, da bodo njegovi izbrani, ki ga dan in noč goreče prosijo za pomoč, dosegli pravico,+ hkrati pa bo potrpežljiv z njimi?+
8 Povem vam, da bo poskrbel, da bodo hitro dosegli pravico. Vendar ali bo Sin človekov, ko bo prišel, res našel takšno vero na zemlji?«
9 Nekaterim, ki so bili zase prepričani, da so pravični, druge pa so dajali v nič, je povedal tole ponazoritev:
10 »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej in drugi davkar.
11 Farizej je stal in začel v sebi moliti: ‚O Bog, zahvaljujem se ti, da nisem tak kot vsi drugi ljudje – da nisem izsiljevalec, nepošten, prešuštnik ali celo tak kot tale davkar.
12 Postim se dvakrat tedensko in dajem desetino od vsega, kar pridobim.‘+
13 Davkar pa je stal daleč stran in si ni upal niti pogledati proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ‚O Bog, usmili se mene, grešnika.‘+
14 Povem vam, da je bil ta človek, ko je zapustil tempelj, pravičnejši od farizeja.+ Vsak, ki se povišuje, bo ponižan, kdor pa se ponižuje, bo povišan.«+
15 Ljudje so k Jezusu začeli prinašati tudi otroke, da bi se jih dotaknil. Toda ko so to videli učenci, so ljudi začeli oštevati.+
16 Jezus pa je otroke poklical k sebi in rekel: »Pustite otrokom, naj pridejo k meni. Ne branite jim, saj je takšnim namenjeno Božje kraljestvo.+
17 Zagotavljam vam: kdor Božjega kraljestva ne sprejme kakor majhen otrok, nikakor ne bo prišel vanj.«+
18 Neki oblastnik ga je vprašal: »Dobri Učitelj, kaj moram narediti, da bi podedoval večno življenje?«+
19 Jezus mu je rekel: »Zakaj me imenuješ dobri? Dober je samo Bog, nihče drug.+
20 Zapovedi poznaš: ‚Ne prešuštvuj,+ ne ubijaj*,+ ne kradi,+ ne laži, ko pričaš,+ spoštuj svojega očeta in svojo mamo.‘«+
21 Nato mu je oblastnik rekel: »Vse to izpolnjujem že od mladosti.«
22 Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še nekaj ti manjka: prodaj vse, kar imaš, in denar razdeli revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.«+
23 Te besede so oblastnika hudo potrle, saj je bil zelo bogat.+
24 Jezus ga je pogledal in rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo veliko denarja, prišli v Božje kraljestvo!+
25 Lažje namreč kamela pride skozi šivankino uho kakor bogat človek v Božje kraljestvo.«+
26 Ti, ki so to slišali, so vprašali: »Kdo je potem sploh lahko rešen?«+
27 Odgovoril je: »Kar se ljudem zdi nemogoče, je Bogu mogoče.«+
28 Peter mu je rekel: »Mi smo svoje imetje zapustili in šli za teboj.«+
29 Jezus jim je odgovoril: »Zagotavljam vam: nikogar ni, ki bi zaradi Božjega kraljestva zapustil hišo, ženo, brate, starše ali otroke,+
30 pa ne bi v tem času dobil velikokrat več in v prihodnji stvarnosti* večno življenje.«+
31 Nato je 12 apostolov odpeljal stran od drugih in jim rekel: »Glejte, zdaj gremo v Jeruzalem, kjer se bo izpolnilo vse, kar so preroki napisali glede Sina človekovega.+
32 Tako bo na primer Sin človekov izročen ljudem iz drugih narodov,+ iz njega se bodo norčevali,+ se znašali nad njim in pljuvali vanj.+
33 Prebičali ga bodo in nato ubili,+ tretji dan pa bo vstal.«+
34 Toda apostoli niso dojeli nič od tega, saj jim je bil pomen teh besed skrit in niso razumeli, kaj jim je govoril.
35 Ko se je Jezus približeval Jêrihi, je ob cesti sedel neki slep moški in beračil.+
36 Slišal je, da gre mimo veliko ljudi, zato je začel spraševati, kaj se dogaja.
37 Povedali so mu: »Jezus Nazaréčan gre mimo!«
38 Nato je zavpil: »Jezus, Davidov Sin, usmili se me!«
39 Ti, ki so hodili spredaj, so mu začeli govoriti, naj bo tiho, on pa je še bolj vpil: »Davidov Sin, usmili se me!«
40 Jezus se je ustavil in naročil, naj človeka pripeljejo k njemu. Ko je ta prišel blizu, ga je Jezus vprašal:
41 »Kaj lahko naredim zate?« Človek je odgovoril: »Gospod, povrni mi vid.«
42 Jezus mu je rekel: »Naj se ti vid povrne. Tvoja vera te je ozdravila.«+
43 Slepemu se je vid takoj povrnil in šel je za Jezusom+ ter slavil Boga. Tudi vsi drugi ljudje, ki so to videli, so hvalili Boga.+
