Evangelij po Luku 24:1-53
24 Toda prvega dne v tednu so ženske že zelo zgodaj šle h grobu in prinesle dišave, ki so jih pripravile.+
2 Ko so prišle, so videle, da je kamen odvaljen od groba.+
3 Vstopile so v grob, vendar trupla Gospoda Jezusa ni bilo nikjer.+
4 Zaradi tega so bile čisto zmedene. Naenkrat pa sta se pred njimi pojavila moška v svetlečih se oblačilih.
5 Ženske so se prestrašile, zato si niso upale dvigniti pogleda. Moška pa sta jim rekla: »Zakaj iščete živega med mrtvimi?+
6 Ni ga tu, ampak je bil obujen. Spomnite se, kaj vam je govoril, ko je bil še v Galileji,
7 namreč da bo Sin človekov izročen grešnikom, da bo usmrčen na kolu in da bo tretji dan vstal.«+
8 Takrat so se spomnile njegovih besed.+
9 Ko so se vrnile od groba, so o vsem tem poročale 11 apostolom in vsem drugim.+
10 Te ženske so bile Marija Magdalena, Ivana in Jakobova mama Marija. Pa tudi druge ženske, ki so bile z njimi, so o vsem tem pripovedovale apostolom.
11 Toda apostolom in drugim učencem so se te pripovedi zdele nesmiselne in ženskam niso verjeli.
12 Peter pa je vstal in stekel h grobu. Ko se je sklonil in pogledal v grob, je videl samo lanene povoje. Odšel je in se spraševal, kaj se je zgodilo.
13 Istega dne sta dva učenca potovala v vas Émavs, ki je kakih 11 kilometrov* oddaljena od Jeruzalema.
14 Med potjo sta se pogovarjala o vsem, kar se je zgodilo.
15 Ko sta se tako pogovarjala, se jima je na poti pridružil sam Jezus.
16 Toda nista ga prepoznala.+
17 Jezus ju je vprašal: »O čem se pogovarjata?« Vsa žalostna sta se ustavila.
18 Učenec, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je odgovoril: »Ali si tujec in živiš sam v Jeruzalemu, da ne veš,* kaj se je te dni dogajalo tam?«
19 Jezus ju je vprašal: »Kaj pa?« Odgovorila sta mu: »To glede Jezusa Nazaréčana,+ ki je pred Bogom in ljudmi s svojimi dejanji in besedami dokazal, da je bil mogočen prerok.+
20 Naši višji duhovniki in voditelji pa so poskrbeli, da je bil obsojen na smrt,+ in ga pribili na kol.
21 Toda mi smo upali, da je ta človek tisti, ki bo rešil Izraelce.+ Danes pa je že tretji dan, odkar se je vse to zgodilo.
22 Osupnilo nas je tudi poročilo nekaterih žensk med nami. Že zgodaj so bile pri grobu,+
23 ampak v njem niso našle njegovega trupla. Povedale so nam tudi, da sta se jim prikazala angela, ki sta jim rekla, da je živ.
24 Nato so nekateri od teh, ki so bili z nami, odšli h grobu+ in tam našli vse točno tako, kot so povedale ženske, ampak Jezusa niso videli.«
25 Jezus je učencema rekel: »O vidva nespametneža! Kako to, da tako težko verjameta* vsemu, kar so govorili preroki?
26 Ali ni bilo nujno, da Kristus pretrpi vse to+ in je oslavljen?«+
27 Nato jima je začel razlagati vse, kar se je v Svetih spisih nanašalo nanj. Začel je pri Mojzesovih spisih in celotnih Preroških spisih.+
28 Medtem so se približali vasi, kamor sta potovala, toda Jezus se je delal, kakor da gre naprej.
29 Onadva pa sta ga prepričevala: »Ostani pri naju, saj je že pozno in bo kmalu tema.« Šel je v hišo in ostal pri njiju.
30 Ko je bil z njima za mizo, je vzel kruh, izrekel molitev, nato pa kruh razlomil in jima ga podal.+
31 Takrat sta ga prepoznala in povsem dojela, da je to on. Toda Jezus je izginil izpred njiju.+
32 Drug drugemu sta rekla: »Ali nama ni srce gorelo, ko nama je med potjo govoril in pojasnjeval* Svete spise?«
33 Še tisti trenutek sta vstala in se vrnila v Jeruzalem. Tam sta našla 11 apostolov in druge učence.
34 Ti so rekli: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu!«+
35 Takrat sta tudi onadva povedala, kaj se jima je zgodilo med potjo in kako sta Jezusa prepoznala po lomljenju kruha.+
36 Medtem ko so se pogovarjali o teh stvareh, se je Jezus nenadoma pojavil med njimi in jim rekel: »Mir z vami.«+
37 Oni pa so vsi preplašeni in prestrašeni mislili, da vidijo duha.
38 Zato jim je rekel: »Zakaj se vznemirjate in zakaj vas* obhajajo dvomi?
39 Poglejte moje roke in noge, da sem res jaz. Potipajte me in poglejte. Duh namreč nima mesa in kosti, jaz pa jih, kot vidite, imam.«
40 Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.
41 Toda oni od samega veselja in začudenja še vedno niso mogli verjeti, zato jih je vprašal: »Ali imate kaj hrane?«
42 Dali so mu kos pečene ribe
43 in on jo je vzel ter jo pred njimi pojedel.
44 Potem jim je rekel: »Ko sem bil še z vami, sem vam govoril,+ da se mora izpolniti vse, kar o meni piše v Mojzesovem Zakoniku*, Preroških spisih in Psalmih.«+
45 Nato jim je pomagal, da so povsem dojeli pomen Svetih spisov,+
46 in jim rekel: »V Svetih spisih piše, da bo Kristus trpel in tretji dan vstal od mrtvih+
47 ter da se bo v njegovem imenu med vsemi narodi+ oznanjalo (začelo pa se bo v Jeruzalemu)+ sporočilo o kesanju, ki je potrebno za odpuščanje grehov.+
48 In vi boste to oznanjali*.+
49 Glejte, poslal vam bom to, kar vam je obljubil moj Oče. Toda vi ostanite v mestu, dokler ne boste dobili moči iz nebes.«+
50 Nato jih je odpeljal ven iz mesta, vse do Betánije. Dvignil je roke in jih blagoslovil.
51 Medtem ko jih je blagoslavljal, pa se je ločil od njih in se dvignil v nebo.+
52 Učenci so se mu poklonili in se polni veselja vrnili v Jeruzalem.+
53 Vsak dan so bili v templju in hvalili Boga.+
