Evangelij po Luku 8:1-56
-
Ženske, ki spremljajo Jezusa (1–3)
-
Ponazoritev o sejalcu (4–8)
-
Zakaj je Jezus učil s ponazoritvami (9, 10)
-
Jezus pojasni ponazoritev o sejalcu (11–15)
-
Svetilka se ne pokrije (16–18)
-
Jezusova mama in bratje (19–21)
-
Jezus pomiri vihar (22–25)
-
Jezus pošlje demone v svinje (26–39)
-
Jairova hčerka; ženska se dotakne Jezusovega vrhnjega oblačila (40–56)
8 Nedolgo zatem se je Jezus odpravil na pot po mestih in vaseh ter oznanjal in razglašal dobro novico o Božjem kraljestvu.+ Z njim je bilo 12 apostolov
2 in tudi nekatere ženske, ki so bile osvobojene hudobnih duhov in ozdravljene bolezni: Marija, ki so ji pravili Magdalena, iz katere je prišlo sedem demonov,
3 Ivana,+ ki je bila žena Heródovega oskrbnika Huzája, Suzana in še mnogo drugih žensk, ki so s svojim imetjem skrbele zanje.+
4 K njemu so prihajali ljudje iz raznih mest in zbrala se je velika množica. Takrat jim je povedal ponazoritev:+
5 »Sejalec je šel sejat seme. Ko je tako sejal, ga je nekaj padlo na pot. Ljudje so ga poteptali in ptice so ga pozobale.+
6 Nekaj semena je padlo na skalo, in ko je že vzklilo, so se rastlinice posušile, ker niso imele vlage.+
7 Spet drugo seme je padlo med trnje in trnje je zraslo skupaj z rastlinicami ter jih zadušilo.+
8 Nekaj semena pa je padlo na dobro zemljo, in ko je vzklilo, je rodilo 100-krat toliko, kot je bilo posejanega semena.«+ Ko je vse to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa, da sliši, naj pozorno prisluhne!«+
9 Njegovi učenci so ga vprašali, kaj ta ponazoritev pomeni.+
10 Rekel je: »Vam je dana čast, da razumete svete skrivnosti Božjega kraljestva, druge pa učim v ponazoritvah,+ zato da bi gledali, pa ne videli, in poslušali, pa ne dojeli pomena.+
11 Ponazoritev pa pomeni naslednje: Seme je Božje sporočilo*.+
12 Tlom na poti, na katera je bilo posejano seme, so podobni ljudje, ki sporočilo slišijo, potem pa pride Hudič in jim ga vzame iz srca, da ne bi verjeli in se rešili.+
13 Skali, na katero je bilo posejano seme, so podobni tisti, ki sporočilo slišijo in ga z veseljem sprejmejo, vendar nimajo korenin. Nekaj časa verujejo, v času preizkušenj pa odpadejo.+
14 S trnjem poraslim tlom, na katera je bilo posejano seme, so podobni ljudje, ki sporočilo slišijo, vendar jih skrbi, bogastvo+ in užitki tega življenja+ odvlečejo stran in jih popolnoma zadušijo, tako da nikoli ne dozorijo.+
15 Dobri zemlji, na katero je bilo posejano seme, pa so podobni ljudje, ki imajo iskreno in dobro srce.+ Ko sporočilo slišijo, ga ohranijo v srcu in z zdržljivostjo rojevajo sad.+
16 Nihče ne bo prižgal svetilke, nato pa jo pokril s posodo ali postavil pod posteljo, ampak jo bo postavil na stojalo, da bo svetila tistim, ki pridejo v sobo.+
17 Vse namreč, kar je skrito, se bo jasno pokazalo in vse, kar je skrbno zakrito, se bo razodelo in prišlo na dan.+
18 Zato pazite, kako poslušate. Kdor namreč ima, se mu bo dalo še več,+ kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar misli, da ima.«+
19 K Jezusu so prišli njegova mama in bratje,+ da bi ga videli, toda zaradi množice ljudi niso mogli do njega.+
20 Zato mu je nekdo sporočil: »Zunaj stojijo tvoja mama in tvoji bratje in bi te radi videli.«
21 On pa je odgovoril: »Moja mama in moji bratje so ti, ki Božje sporočilo slišijo in ga izpolnjujejo.«+
22 Nekega dne je Jezus z učenci stopil v čoln in jim rekel: »Odpeljimo se na drugo stran jezera.« In so odpluli.+
23 Med plovbo pa je Jezus zaspal. V tem času je nad jezerom nastal hud vihar. Čoln se je začel polniti z vodo in znašli so se v nevarnosti.+
24 Zato so učenci Jezusa zbudili in mu govorili: »Učitelj, Učitelj, umrli bomo!« Jezus je vstal ter vetru in besneči vodi zapretil, tako da sta se polegla, in vse se je pomirilo.+
25 Nato jih je vprašal: »Kje je vaša vera?« Vsi prestrašeni in osupli so drug drugega spraševali: »Kdo je ta človek? Celo vetrovom in vodi zapoveduje in ga ubogajo!«+
26 Tako so pripluli v deželo Gerazencev,+ ki leži nasproti Galileji.
27 Ko je Jezus prišel na kopno, je k njemu pristopil neki človek iz mesta, ki je bil obseden od demonov. Že nekaj časa ni nosil obleke in ni stanoval v hiši, ampak med grobovi.+
28 Ko je zagledal Jezusa, je zavpil, padel pred njega in mu glasno rekel: »Kaj hočeš od mene, Jezus, Sin Najvišjega Boga? Prosim te, ne muči me!«+
29 (Jezus je hudobnemu* duhu predtem ukazal, naj gre iz tega moškega – duh ga je namreč že večkrat obsedel*.+ Moškega so vedno znova vklepali v verige in okove ter ga stražili, vendar je spone zlomil, demon pa ga je gnal na samotne kraje.)
30 Jezus ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija*,« je odgovoril, saj je vanj šlo mnogo demonov.
31 Ti so Jezusa prosili, naj jim ne ukaže oditi v brezno.+
32 Na gori pa se je pasla precejšnja čreda svinj,+ zato so ga prosili, naj jim dovoli iti vanje. Takoj ko jim je to dovolil,+
33 so odšli iz moškega in šli v svinje. Čreda se je pognala čez rob prepada v jezero in v njem utonila.
34 Ko so pastirji videli, kaj se je zgodilo, so zbežali in o vsem tem poročali v mestu in na podeželju.
35 Ljudje so šli gledat, kaj se je zgodilo. Ko so prišli k Jezusu in zagledali človeka, iz katerega so šli demoni, da oblečen in zdrave pameti sedi pri Jezusovih nogah, so se prestrašili.
36 Očividci so jim povedali, kako je bil od demonov obsedeni človek ozdravljen.
37 Zato je veliko ljudi iz okoliške dežele Gerazencev Jezusa prosilo, naj odide od njih, saj jih je prevzel velik strah. Tako je šel v čoln, da bi odrinil.
38 Človek, iz katerega so šli demoni, pa ga je rotil, naj mu dovoli ostati z njim. Toda Jezus ga je odslovil z besedami:+
39 »Vrni se domov in vsem povej, kaj vse je Bog naredil zate.« Odšel je torej in po vsem mestu razglašal, kaj vse je Jezus naredil zanj.
40 Jezus se je vrnil v Galilejo in ljudje so ga prijazno sprejeli, saj so ga že vsi pričakovali.+
41 Takrat pa je prišel človek, ki mu je bilo ime Jaír in je bil predstojnik sinagoge. Padel je Jezusu pred noge in ga začel prositi, naj pride v njegovo hišo.+
42 Njegova edinka, ki je bila stara okoli 12 let, je namreč umirala.
Jezus se je odpravil k Jaíru in med potjo so se okoli njega gnetli ljudje.
43 Med njimi je bila tudi neka ženska, ki je že 12 let krvavela+ in je ni mogel nihče ozdraviti.+
44 Od zadaj se je približala Jezusu in se dotaknila resic njegovega vrhnjega oblačila.+ V trenutku je nehala krvaveti.
45 Zato je Jezus vprašal: »Kdo se me je dotaknil?« Ko so vsi zanikali, mu je Peter rekel: »Učitelj, saj vidiš, da se okoli tebe gnetejo ljudje in te stiskajo.«+
46 Toda Jezus je rekel: »Nekdo se me je dotaknil. Začutil sem, da je iz mene šla moč.«+
47 Ko je ženska videla, da ni ostala neopažena, je trepetaje prišla do njega, padla na kolena in pred vsemi povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je bila v hipu ozdravljena.
48 Jezus pa ji je rekel: »Moja hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru.«+
49 Ko je še govoril, je prišel nekdo iz hiše predstojnika sinagoge s sporočilom: »Tvoja hčerka je umrla. Ne nadleguj več Učitelja.«+
50 Jezus je to slišal in Jaíru rekel: »Ne boj se, samo veruj in bo rešena.«+
51 Ko je prišel do hiše, ni nikomur pustil, da bi šel z njim noter, razen Petru, Janezu, Jakobu in dekličinim staršem.
52 Vsi ljudje pa so jokali in se od žalosti tolkli po prsih zaradi njene smrti. Zato jim je rekel: »Ne jočite več,+ saj deklica ni umrla, ampak spi.«+
53 Ko je to rekel, so se mu začeli posmehovati, ker so vedeli, da je umrla.
54 On pa jo je prijel za roko in ji rekel: »Deklica, vstani!«+
55 Deklica je oživela*+ in v trenutku vstala,+ Jezus pa je ukazal, naj ji dajo jesti.
56 Njeni starši so bili čisto iz sebe, toda on jim je naročil, naj nikomur ne govorijo o tem, kar se je pravkar zgodilo.+
