Nehemija 13:1-31

  • Nehemija izvede še druge reforme (1–31)

    • Treba je dajati desetino (10–13)

    • Treba je spoštovati zakon glede šabata (15–22)

    • Mešani zakoni obsojeni (23–28)

13  Tistega dne se je pred ljudstvom na glas bralo iz Mojzesove knjige.+ V njej je bilo zapisano, da nikoli ne sme noben Amónec ali Moábec+ postati del občine pravega Boga,+  ker Izraelcem niso dali kruha in vode, ampak so proti njim najeli Balaama, da bi jih preklel.+ Toda naš Bog je prekletstvo spremenil v blagoslov.+  Takoj ko so slišali to, kar je zapisano v Zakoniku*, so iz Izraela izločili vse, ki so bili tujega porekla.+  Pred tem je bil za shrambe* hiše* našega Boga+ odgovoren duhovnik Eljašíb,+ ki je bil Tobíjev+ sorodnik.  Ta je za Tobíja pripravil veliko shrambo*, v kateri so prej shranjevali žitne daritve, kadilno smolo, pribor, desetino od žita, novega vina in olja,+ ki je bila določena za levite,+ pevce in vratarje, ter prispevek za duhovnike.+  Ves ta čas me ni bilo v Jeruzalemu, saj sem se v 32. letu+ vladanja babilonskega kralja Artaksêrksa+ vrnil h kralju. Potem pa sem čez nekaj časa kralja prosil, ali smem oditi.  Ko sem prišel v Jeruzalem, sem videl, da je Eljašíb+ storil nekaj groznega, saj je Tobíju+ pripravil shrambo na dvorišču hiše pravega Boga.  To mi sploh ni bilo všeč, zato sem iz shrambe* zmetal vse Tobíjevo pohištvo.  Zapovedal sem, naj se počistijo shrambe*, potem pa sem vanje spet prinesel pribor hiše pravega Boga,+ žitno daritev in kadilno smolo.+ 10  Ugotovil sem tudi, da leviti niso dobivali svojega deleža od hrane.+ Zato so leviti in pevci, ki so služili v templju, odšli delat vsak na svoje polje.+ 11  Namestnike+ sem oštel: »Zakaj se hiša pravega Boga zanemarja?«+ Potem sem zbral te, ki so odšli delat na polja, in jih dodelil nazaj na njihovo mesto. 12  In vsi Judje so prinesli v shrambe desetino+ od žita, novega vina in olja.+ 13  Nato sem za nadzornike nad shrambami postavil duhovnika Šelemjája, prepisovalca* Zadóka in levita Pedajája. Njihov pomočnik je bil Hanán, ki je bil Zakúrjev sin in Matanjájev vnuk. Vsi ti so namreč veljali za zanesljive moške. Njihova naloga je bila, da prineseno razdeljujejo svojim bratom. 14  »Spominjaj se me,+ o moj Bog, zaradi vsega tega in ne izbriši ničesar, kar sem iz vdane ljubezni naredil za tvojo hišo in službo, ki se v njej opravlja.«+ 15  V tistih dneh sem na Judovem videl ljudi, kako na šábat* v stiskalnicah stiskajo grozdje+ in kako zbirajo kupe žita in ga natovarjajo na osle. Videl sem tudi, kako na šábatni dan v Jeruzalem prinašajo vino, grozdje, fige in razne druge dobrine.+ Zato sem jih posvaril, naj na ta dan ne prodajajo hrane.* 16  Tirci, ki so živeli v mestu, pa so prinašali ribe in raznovrstno blago in to na šábat* prodajali Judom v Jeruzalemu.+ 17  Zato sem judovske dostojanstvenike oštel: »Kaj je ta hudobija, ki jo počenjate, ko kršite zakon glede šábata*? 18  Ali niso tega počeli tudi vaši predniki in je zato naš Bog nas in to mesto kaznoval? Zdaj pa vi kršite zakon glede šábata*?!+ Ali hočete, da se Bog še bolj razjezi na Izraela?« 19  Zapovedal sem, naj se jeruzalemska vrata zaprejo, preden se začne temniti, torej preden se začne šábat*. Naročil sem še, naj jih ne odpirajo, dokler šábat ne mine. Poleg tega sem pri vratih postavil nekaj svojih služabnikov, da se ne bi na šábatni dan prinašalo v mesto nobenih dobrin. 20  Zato so trgovci in prodajalci raznovrstnega blaga enkrat ali dvakrat prenočili zunaj Jeruzalema. 21  Posvaril sem jih: »Zakaj prenočujete pred obzidjem? Če naredite to še enkrat, vas bom na silo odstranil!« Od takrat niso več prihajali na šábat*. 22  Potem sem rekel levitom, naj se redno obredno očiščujejo in prihajajo stražit vrata, da bi šábatni* dan ostal svet.+ »Tudi tega se spominjaj, o moj Bog, meni v dobro in se me usmili, saj si neizmerno vdan v ljubezni.«+ 23  V tistem času sem tudi videl, da so se nekateri Judje poročili z Ašdódčankami,+ Amónkami in Moábkami.+ 24  Polovica njihovih otrok je govorila jezik Ašdódčanov, druga polovica pa jezike drugih ljudstev, toda nihče od njih ni znal govoriti po judovsko. 25  Zato sem te Jude oštel in jih posvaril pred Božjimi obsodbami*. Nekatere sem tepel,+ jim pulil lase in jim rekel: »Prisezite pri Bogu, da svojih hčera ne boste dajali za žene njihovim sinovom in njihovih hčera ne boste jemali za žene svojim sinovom ali sebi!+ 26  Ali ni ravno zaradi tega grešil tudi Izraelov kralj Salomon? Med mnogimi narodi mu ni bilo enakega kralja.+ Njegov Bog ga je imel rad+ in ga je postavil za kralja nad vsem Izraelom. Toda celo njega so tuje žene navedle na greh.+ 27  Nezaslišano je, da ste tako predrzni in nezvesti našemu Bogu, s tem da se poročate s tujkami!«+ 28  Eden od sinov Jojadája,+ sina velikega duhovnika Eljašíba,+ pa je postal zet Horónca Sanbaláta.+ Zato sem mu rekel, naj se mi ne prikaže več pred oči. 29  »Spominjaj se jih in jih kaznuj, o moj Bog, ker so oskrunili duhovništvo in zavezo z duhovniki+ in leviti.«+ 30  Očistil sem jih vsega tujega vpliva ter vsakemu duhovniku in levitu določil naloge pri delu, ki ga je opravljal.+ 31  Poskrbel sem za redno prinašanje drv+ in prvih pobranih pridelkov. »Ne pozabi me in me blagoslovi,* o moj Bog!«+

Opombe

Ali »Postavi«.
Ali »jedilnice«.
Ali »templja«.
Ali »jedilnico«.
Ali »jedilnice«.
Ali »jedilnice«.
Ali »pisarja«.
Glej Slovar.
Ali morda »Zato sem jih na ta dan posvaril, naj ne prodajajo hrane«.
Glej Slovar.
Glej Slovar.
Glej Slovar.
Glej Slovar.
Glej Slovar.
Glej Slovar.
Ali »jih preklel«.
Ali »spominjaj se me, meni v dobro«.