Nehemija 2:1-20
2 Bilo je v 20. letu+ vladanja kralja Artaksêrksa,+ v mesecu nísanu*. Kot običajno sem vino, ki je bilo pred kraljem, vzel in mu ga podal.+ Toda pred kraljem še nikoli prej nisem bil žalosten.
2 Zato mi je kralj rekel: »Zakaj si tako žalosten? Nisi bolan, torej te očitno nekaj skrbi.« Ob tem sem se zelo prestrašil.
3 Nato sem kralju rekel: »O moj kralj, živi na veke! Kako ne bi bil žalosten, ko pa je mesto, v katerem so pokopani moji predniki, v ruševinah, njegova vrata pa so požgana!«+
4 Kralj me je vprašal: »Kaj si torej želiš?« V tistem trenutku sem se v molitvi obrnil k Bogu nebes.+
5 Potem sem kralju rekel: »Če se ti zdi prav, o kralj, in če si zadovoljen z menoj, svojim služabnikom, mi dovoli oditi na Judovo, v mesto, v katerem so pokopani moji predniki, da ga bom pozidal.«+
6 Kralj me je vprašal (kraljica pa je sedela poleg njega): »Kako dolgo bo trajalo tvoje potovanje in kdaj se boš vrnil?« Kralju se je torej zdelo prav, da grem,+ zato sem mu povedal, kako dolgo me ne bo.+
7 Kralju sem še rekel: »Če je tebi, o kralj, po volji, naj se mi dajo pisma za upravitelje pokrajine Onstran Reke*,+ da bom lahko varno šel skozi njihovo deželo in tako prišel na Judovo,
8 in tudi pismo za Asáfa, čuvaja Kraljevega gozda, da mi bo dal les, s katerim bom popravil vrata Utrdbe,+ ki je ob Božji hiši*, mestno obzidje+ in hišo, v kateri bom živel.« Kralj mi je ta pisma dal,+ ker je bil moj Bog* z menoj.+
9 Tako sem prišel k upraviteljem pokrajine Onstran Reke* in jim izročil kraljeva pisma. Kralj je z menoj poslal tudi vojaške poveljnike in konjenike.
10 Ko sta za to izvedela Horónec Sanbalát+ in Amónec+ Tobíja,+ ki je bil uradnik*, sta bila zelo jezna, ker jima ni bilo všeč, da je prišel nekdo, ki bo naredil nekaj dobrega za izraelsko ljudstvo.
11 Nazadnje sem prispel v Jeruzalem in tam ostal tri dni.
12 Ponoči sem vstal in se z nekaj moškimi odpravil iz mesta. Nikomur nisem povedal, k čemu me je moj Bog spodbudil* glede Jeruzalema. S seboj nismo vzeli nobene druge živali razen osla, na katerem sem jezdil.
13 Tako sem ponoči odšel skozi Dolinska vrata+ in se mimo Studenca velike kače odpravil k Smetiščnim vratom.+ Pri tem sem pregledoval jeruzalemsko obzidje, ki je bilo podrto, in vrata, ki so bila požgana.+
14 Nato sem šel naprej k Studenčnim vratom+ in h Kraljevemu vodnemu zbiralniku, toda tam za osla, na katerem sem jezdil, ni bilo dovolj prostora, da bi šel mimo.
15 Vseeno sem ponoči šel po dolini*+ navzgor in naprej pregledoval obzidje. Nato sem se odpravil nazaj in se skozi Dolinska vrata vrnil domov.
16 Namestniki+ niso vedeli, kam sem šel in kaj sem delal, ker do takrat Judom, njihovim duhovnikom, dostojanstvenikom in namestnikom ter drugim, ki naj bi sodelovali pri obnovi, nisem še nič povedal.
17 Potem pa sem jim rekel: »Vidite lahko, v kako hudi stiski smo: Jeruzalem je v ruševinah in njegova vrata so požgana. Dajmo, obnovimo jeruzalemsko obzidje, da ne bomo več v posmeh.«
18 Nato sem jim povedal, kako mi je moj Bog pomagal+ in kaj mi je rekel kralj.+ Oni pa so rekli: »Gremo zidat!« Tako so drug drugega spodbudili*, da se lotijo dela.+
19 Ko so za to izvedeli Horónec Sanbalát, Amónec+ Tobíja,+ ki je bil uradnik*, in Arabec Géšem,+ so se nam začeli posmehovati+ in nas zaničevati. Govorili so: »Kaj delate? Ali se hočete upreti kralju?«+
20 Jaz pa sem jim odgovoril: »Bog nebes nam bo naklonil uspeh+ in mi, njegovi služabniki, bomo začeli zidati. Toda vi v Jeruzalemu nimate ničesar, niti nimate pravice ničesar zahtevati, niti niste del njegove zgodovine.«+
Opombe
^ Glej Dodatek B15.
^ Pokrajina Onstran Reke se nanaša na ozemlja, ki so ležala zahodno od reke Evfrat.
^ Dobesedno »dobra roka mojega Boga«.
^ Ali »templju«.
^ Pokrajina Onstran Reke se nanaša na ozemlja, ki so ležala zahodno od reke Evfrat.
^ Dobesedno »služabnik«.
^ Dobesedno »kaj mi je moj Bog položil v srce«.
^ Ali »vadiju«.
^ Dobesedno »okrepili roke«.
^ Dobesedno »služabnik«.
