Nehemija 9:1-38

  • Ljudstvo priznava svoje grehe (1–38)

    • Jehova, Bog, ki rad odpušča (17)

9  Izraelci so se 24. dne tega meseca zbrali, da bi se postili. Oblečeni so bili v raševino* in posuti s prahom.+  Pravi potomci Izraelcev so pretrgali stike z vsemi tujci+ ter stoje priznavali svoje grehe in napake svojih prednikov.+  Tri ure* so stoje na svojem mestu na glas brali iz Zakonika*+ svojega Boga Jehova, tri ure pa so priznavali svoje grehe in se priklanjali svojemu Bogu Jehovu.  Ješúa, Baní, Kadmiél, Šebanjá, Buní, Šerebjá,+ Baní in Kenáni so šli na oder,+ namenjen levitom, ter na glas molili k svojemu Bogu Jehovu.  Leviti Ješúa, Kadmiél, Baní, Hašabnejá, Šerebjá, Hodijá, Šebanjá in Petahjá pa so rekli: »Vstanite in hvalite svojega Boga Jehova vso večnost*!+ O Bog, naj bo hvaljeno tvoje veličastno ime, ki je vredno vse slave in hvale!  Jehova, tebi ni enakega Boga.*+ Naredil si nebesa, nebes nebesa, in vso njihovo vojsko, zemljo in vse, kar je na njej, morja in vse, kar je v njih. Ti vse to ohranjaš pri življenju in nebeška vojska se ti priklanja.  Ti si Jehova, pravi Bog, ki si izbral Ábrama,+ ga pripeljal iz kaldejskega Ura+ in mu dal ime Abraham.+  Videl si, da ti je njegovo srce zvesto,+ zato si z njim sklenil zavezo, da boš njemu in njegovemu potomstvu dal deželo Kanaáncev, Hetéjcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Jebuséjcev in Girgašéjcev.+ In ti si izpolnil svoje obljube, ker si pravičen.  Videl si stisko naših prednikov v Egiptu+ in slišal njihov klic na pomoč pri Rdečem morju. 10  Naredil si znamenja in čudeže, da bi z njimi kaznoval faraona, vse njegove služabnike in vse ljudstvo v njegovi deželi,+ ker si vedel, da so bili predrzni+ do tvojega ljudstva. Pridobil si si ime, ki se je ohranilo do danes.+ 11  Morje si razdelil pred njimi, da so ga lahko prečkali po suhem,+ in njihove zasledovalce si zagnal v globine kakor kamen v razburkano morje.+ 12  Podnevi si jih vodil z oblačnim stebrom, ponoči pa si jim z ognjenim stebrom razsvetljeval pot, po kateri naj bi hodili.+ 13  Spustil si se na goro Sinaj+ in govoril z njimi z neba.+ Dal si jim pravične razsodbe, zanesljive zakone*, dobre uredbe in zapovedi.+ 14  Seznanil si jih s svojim svetim šábatom*+ ter jim po svojem služabniku Mojzesu dal zapovedi, uredbe in zakone. 15  Z neba si jim dal hrano, ko so bili lačni,+ storil si, da jim je iz skale pritekla voda, ko so bili žejni.+ Naročil si jim, naj gredo v deželo, glede katere si prisegel, da jim jo boš dal, in jo zavzamejo. 16  Toda naši predniki so bili predrzni.+ Postali so trmasti+ in niso poslušali tvojih zapovedi. 17  Niso hoteli poslušati+ niti se niso spominjali tvojih čudovitih dejanj, ki si jih naredil med njimi, ampak so postali trmasti in so si postavili poglavarja, da bi se vrnili v suženjstvo v Egipt.+ Toda ti si Bog, ki rad odpuščaš, si sočuten in usmiljen, ne razjeziš se hitro* in si neizmerno vdan v ljubezni*,+ zato jih nisi zapustil.+ 18  Celo takrat, ko so si naredili kip teleta* in rekli ‚To je naš Bog, ki nas je rešil iz Egipta,‘+ in ko so s svojimi dejanji pokazali veliko nespoštovanje do tebe, 19  jih ti v svojem velikem usmiljenju nisi pustil v pustinji.+ Oblačni steber jih podnevi ni nehal voditi po poti in ognjeni steber jim ponoči ni nehal razsvetljevati poti, po kateri naj bi hodili.+ 20  Dal si jim svojega duha*, da bi bili preudarni.+ Svoje mane nisi odrekel njihovim ustom,+ in ko so bili žejni, si jim dal vodo.+ 21  V pustinji si jih 40 let oskrboval s hrano;+ ničesar jim ni manjkalo. Njihova oblačila se niso izrabila+ in noge jim niso otekle. 22  Dal si jim kraljestva in ljudstva, razdelil si jim ozemlja.+ Zavzeli so deželo hešbónskega kralja Sihóna+ in deželo bašánskega kralja Oga.+ 23  Poskrbel si, da je bilo njihovih potomcev toliko, kot je zvezd na nebu.+ Nato si jih pripeljal v deželo, glede katere si njihovim praočetom obljubil, da bodo šli vanjo in jo zavzeli.+ 24  Tako so njihovi potomci prišli v deželo in jo zavzeli.+ Pred njimi si podjarmil Kanaánce,+ ki so živeli v deželi. Izraelcem si v roke izročil kralje in ljudstva dežele, da naredijo z njimi, kar želijo. 25  Osvojili so utrjena mesta+ in rodovitno zemljo+ ter si prilastili hiše, polne vsega dobrega, že izkopane vodne zbiralnike, vinograde, oljčne nasade+ in veliko sadnih dreves. Jedli so, se nasitili in se okrepili, uživali so v tvoji veliki dobroti. 26  Toda postali so neposlušni in so se ti uprli.+ Tvojemu Zakoniku* so obrnili hrbet in ubijali tvoje preroke, po katerih si jih opominjal, da bi jih pripeljal nazaj k sebi. S svojimi dejanji so kazali veliko nespoštovanje do tebe.+ 27  Zato si jih izročil v roke njihovim nasprotnikom,+ da so jih zatirali.+ Ko pa so bili v stiski, so vpili k tebi na pomoč in ti si jih uslišal iz nebes ter jim v svojem velikem usmiljenju dajal rešitelje, da so jih reševali iz rok njihovih nasprotnikov.+ 28  Toda takoj ko so zaživeli v miru, so spet začeli delati, kar je slabo v tvojih očeh.+ Zato si jih prepustil njihovim sovražnikom, da so jim gospodovali*.+ Ko so se potem vrnili k tebi in klicali na pomoč,+ si jih uslišal iz nebes in jih v svojem velikem usmiljenju vedno znova reševal.+ 29  Čeprav si jih opominjal, naj se vrnejo k tvojemu Zakoniku*, so ravnali predrzno in niso hoteli ubogati tvojih zapovedi.+ Grešili so proti tvojim uredbam, ki dajejo življenje tistemu, ki jih izpolnjuje.+ Obrnili so ti hrbet, bili so trmasti in te niso hoteli poslušati. 30  Toda ti si bil mnogo let potrpežljiv z njimi+ in si jih s svojim duhom opominjal po svojih prerokih, ampak niso hoteli poslušati. Zato si jih izročil ljudstvom drugih dežel.+ 31  Vendar jih v svojem velikem usmiljenju nisi povsem uničil+ niti jih nisi zapustil, saj si sočuten in usmiljen Bog.+ 32  O naš Bog, veliki, mogočni in veličastni Bog*, ki izpolnjuješ zavezo in si vdan v ljubezni,+ ne pozabi, prosimo, vseh nadlog, ki so zadele nas, naše kralje, poglavarje, duhovnike,+ preroke,+ prednike in vse tvoje ljudstvo, od časa asirskih kraljev+ do danes. 33  Ti si pravično ravnal glede vsega, kar nas je doletelo, saj si bil zvest, mi pa smo ravnali hudobno.+ 34  Naši kralji, poglavarji, duhovniki in predniki niso upoštevali tvojega Zakonika* niti se niso menili za tvoje zapovedi in opomine*, ki si jim jih dal. 35  Celo takrat, ko so še imeli svoje kraljestvo in ko si jim v izobilju dajal vse dobrote ter so živeli v prostrani in rodovitni deželi, ki si jim jo dal, ti niso služili+ in niso nehali delati slabo. 36  Tako smo danes sužnji+ – sužnji v deželi, ki si jo dal našim prednikom, da bi uživali njen sad in njene dobrote. 37  Njen obilni pridelek prejemajo kralji, ki si jih zaradi naših grehov postavil nad nas.+ Nam* in naši živini vladajo, kot jih je volja, mi pa smo v veliki stiski. 38  Zaradi vsega tega smo zapisali obvezujoč dogovor,+ ki so ga s pečatom potrdili naši poglavarji, leviti in duhovniki.«+

Opombe

Glej Slovar.
Dobesedno »četrtino dneva«.
Ali »Postave«.
Ali »od vekomaj do vekomaj«.
Ali »Samo ti si Jehova«.
Dobesedno »zakone resnice«.
Glej Slovar.
Ali »poln srčne dobrote«.
Ali »si počasen za jezo«.
Ali »ulito tele iz kovine«.
Dobesedno »dobrega duha«.
Ali »Postavi«.
Ali »jih tlačili«.
Ali »Postavi«.
Ali »Bog, ki si mogočen in vzbujaš strahospoštovanje«.
Ali »Postave«.
Ali »svarila«.
Dobesedno »našim telesom«.