Pridigar 12:1-14
12 Spominjaj se svojega Velikega stvarnika v dnevih svoje mladosti,+ preden pridejo težki* dnevi+ in se približajo leta, o katerih boš rekel »Niso mi všeč«;
2 preden potemni svetloba sonca, lune in zvezd+ ter se začnejo po vsakem nalivu spet vračati oblaki*;
3 preden pride dan, ko se stražarji* hiše začnejo tresti, ko močni možje oslabijo, ko ženske nehajo mleti, ker jih je malo, in ko gospe, ki gledajo skozi okna, vidijo le temo;+
4 preden se vrata na ulico zaprejo in se stiša zvok mlina, ki melje; preden človek začne vstajati ob ptičjem petju in vse hčere začnejo peti s šibkim glasom;+
5 preden človeka postane strah višine in se začne bati nevarnosti na ulici; preden mandljevec začne cveteti+ in se kobilica začne vleči naokrog ter kapra ne učinkuje več; preden gre človek v hišo, v kateri bo dolgo počival,+ in žalujoči začnejo hoditi po ulici.+
6 Spominjaj se svojega Stvarnika, preden se pretrga srebrna vrvica in se razbije zlata posoda, preden se razbije vrč pri studencu in zlomi črpalno kolo nad vodnjakom.
7 Potem se prah vrne v zemljo,+ v kateri je bil prej, življenjska sila* pa se vrne k pravemu Bogu, ki jo je dal.+
8 »To je popolnoma nesmiselno*!« govori pridigar. »Vse je nesmiselno!«+
9 Poleg tega, da je bil pridigar moder, je tudi prenašal svoje znanje na ljudstvo,+ premišljeval je in temeljito preiskoval, da bi zbral* mnogo pregovorov.+
10 Pridigar si je prizadeval najti prijetne besede+ in zapisati to, kar je točno in resnično.
11 Besede modrih so kakor ostni*+ in njihovi izbrani izreki so kakor dobro zabiti žeblji. Vse to prihaja od enega pastirja.
12 Glede vsega drugega, moj sin, pa si vzemi k srcu naslednje svarilo: pisanju mnogih knjig ni konca in prekomerno ukvarjanje z njimi utruja človeka*.+
13 Na koncu sem prišel do naslednjega sklepa: globoko spoštuj* pravega Boga+ in izpolnjuj njegove zapovedi,+ saj je to najpomembnejše v človekovem življenju.+
14 Pravi Bog bo namreč presojal vsako dejanje, tudi vse, kar je skrito, da bi ugotovil, ali je dobro ali slabo.+
