Pridigar 5:1-20
5 Pazi na svoje korake, kadar greš v hišo pravega Boga.+ Boljše je, da greš tja poslušat+ kot pa darovat žrtve tako, kot jih darujejo neumneži,+ saj ne vedo, da je to, kar delajo, slabo.
2 Ust ne odpiraj prenagljeno in tvoje srce naj ne govori nepremišljeno pred pravim Bogom,+ saj je pravi Bog v nebesih, ti pa si na zemlji. Zato naj bo tvojih besed malo.+
3 Ljudje začnejo zaradi preobremenjenosti* sanjati+ in zaradi preveč besed blebetati neumnosti.+
4 Kadar se zaobljubiš Bogu, se zaobljube ne obotavljaj izpolniti,+ saj mu neumneži niso v veselje.+ To, kar obljubiš, tudi izpolni.+
5 Boljše je, da se ne zaobljubiš, kot pa da se zaobljubiš in zaobljube ne izpolniš.+
6 Ne dovoli svojim ustom, da bi te navedla na greh,+ in ne govori pred angelom*, da je bila tvoja zaobljuba pomota.+ Zakaj bi s svojimi besedami razjezil pravega Boga in ga s tem primoral, da uniči delo tvojih rok?+
7 Tako kot zaradi preobremenjenosti ljudje začnejo sanjati,+ tako tudi zaradi mnogo besed začnejo prazno govoriti. Zato globoko spoštuj* pravega Boga.+
8 Če v svoji deželi vidiš oblastnika, ki zatira reveže, ljudem krati pravico in ravna krivično, ne bodi nad tem presenečen.+ Tega oblastnika namreč opazuje tisti, ki je višji od njega, nad njima pa so drugi, ki imajo še višji položaj.
9 Vsi ti ljudje imajo korist od pridelka dežele. Z obdelovanjem polja je poskrbljeno tudi za kraljeve potrebe.+
10 Kdor ljubi srebro, mu srebra ni nikoli dovolj, in kdor ljubi bogastvo, ni z dobičkom nikoli zadovoljen.+ Tudi to je nesmisel.+
11 Večje ko je bogastvo, več je tistih, ki ga porabljajo.+ In kakšno korist ima človek od svojega bogastva, razen tega, da ga lahko gleda?+
12 Delavcu je spanje sladko, pa naj je jedel malo ali veliko, bogatašu pa njegovo bogastvo ne da spati.
13 Videl sem veliko tragedijo*, ki se dogaja pod soncem: Človek si kopiči bogastvo sebi v nesrečo.
14 Zaradi tveganega posla* to svoje bogastvo izgubi, in ko se mu rodi sin, mu nima kaj zapustiti.+
15 Tako kot je človek iz maminega telesa prišel gol, tako bo tudi odšel; odšel bo takšen, kot je prišel.+ Ničesar od tega, za kar se je toliko trudil, ne more odnesti s seboj.+
16 Tudi to je velika tragedija*: Človek odide takšen, kot je prišel. In kakšno korist ima od tega, da se toliko trudi za prazen nič*?+
17 Poleg tega so vsi njegovi dnevi temačni*; preživi jih ves razočaran, bolan in jezen.+
18 Ugotovil sem, da je za človeka dobro in primerno to, da jé in pije ter uživa pri vsem svojem napornem delu,+ s katerim se teh nekaj dni svojega življenja, ki mu ga je dal pravi Bog, muči pod soncem. To je namreč človekovo plačilo.+
19 In če pravi Bog da človeku bogastvo in imetje+ ter mu omogoči, da uživa v vsem tem, bi moral človek sprejeti to svoje plačilo ter se veseliti pri svojem napornem delu. To je Božji dar.+
20 Tako bo komaj opazil*, kako hitro mineva njegovo življenje, ker ga bo pravi Bog zaposlil s tem, kar veseli njegovo srce.+
