Pismo Rimljanom 11:1-36

  • Izraelci niso zavrženi v celoti (1–16)

  • Ponazoritev o oljki (17–32)

  • Kako brezmejna je Božja modrost! (33–36)

11  Ali to pomeni, da je Bog svoje ljudstvo zavrgel?+ Nikakor ne! Saj sem tudi jaz Izraelec, Abrahamov potomec iz Benjaminovega rodu.  Bog ni zavrgel svojega ljudstva, ki ga je izbral* kot prvega.+ Ali ne veste, kaj odlomek iz Svetih spisov pravi glede tega, kako se je Elija Bogu pritoževal nad Izraelci?  »Jehova*, pobijajo tvoje preroke in podirajo tvoje oltarje. Ostal sem sam, zdaj pa skušajo ubiti tudi mene*+  In kaj mu je odgovoril Bog? »Ostalo mi je 7000 ljudi, ki niso pokleknili pred Baalom.«+  Ravno tako tudi danes obstaja ostanek,+ ki ga je Bog izbral zaradi svoje nezaslužene dobrote.  Če pa ga je izbral zaradi nezaslužene dobrote,+ potem ga ni izbral zaradi njegovih del,+ sicer nezaslužena dobrota ne bi bila več nezaslužena dobrota.  Kaj torej? Prav tistega, za kar si Izraelci tako vneto prizadevajo, niso dobili vsi med njimi, ampak samo izbrani.+ Ostalim pa je srce otopelo,+  tako kot piše v Svetih spisih: »Bog je povzročil, da so se pogreznili v trden spanec,+ da vse do danes s svojimi očmi ne vidijo in s svojimi ušesi ne slišijo.«+  David pa pravi: »Naj jim njihova miza postane zanka, past, ovira* in povračilo. 10  Naj jim oči potemnijo, da ne bodo mogli videti, in naj bo njihov hrbet pod težkim bremenom stalno upognjen.«+ 11  Ali to pomeni, da so se tako spotaknili in padli, da ne morejo več vstati? Nikakor ne! Toda zaradi njihovega napačnega koraka so bili ljudje iz drugih narodov rešeni. To je v Izraelcih vzbudilo ljubosumnost.+ 12  Če torej njihov napačni korak pomeni blagoslov za svet in zmanjšanje njihovega števila blagoslov za ljudi iz drugih narodov,+ koliko več bo šele blagoslovov, ko bo njihovo število dopolnjeno! 13  Zdaj govorim vam, ljudem iz drugih narodov. Glede na to, da sem res apostol narodom,+ zelo cenim* svojo službo Bogu+ 14  in upam, da bom v svojih rojakih vendarle nekako vzbudil ljubosumnost in nekatere od njih rešil. 15  Če namreč že to, da so bili zavrženi,+ pomeni, da svet lahko pride v miren odnos* z Bogom, kaj bo potem pomenilo šele to, da bodo sprejeti! Nič drugega kot vrnitev iz smrti v življenje. 16  In če je tisti del testa, ki je darovan kot prvi, svet, je sveta tudi celota, in če je sveta korenina, so svete tudi veje. 17  Vendar so bile nekatere veje gojene oljke odlomljene in ti si bil, čeprav si veja divje oljke, vcepljen med preostale veje ter se zdaj lahko hraniš s sokovi oljkine korenine. 18  Toda ne glej zviška na* odlomljene veje. Če nanje gledaš zviška,+ ne pozabi, da ne nosiš ti korenine, ampak korenina tebe. 19  Morda boš zdaj rekel: »Veje so bile odlomljene, zato da bi bil jaz vcepljen.«+ 20  Res je! Odlomljene so bile,+ ker niso imele vere, ti pa si še vedno na svojem mestu zaradi svoje vere.+ Ne bodi prevzeten, bodi previden. 21  Če namreč Bog ni prizanesel naravnim vejam, ne bo prizanesel niti tebi. 22  Vidiš torej lahko, da je Bog prijazen+ pa tudi strog. Do tistih, ki so odpadli,+ je strog, do tebe pa prijazen, če boš le še naprej ravnal tako, da boš vreden njegove prijaznosti, drugače boš tudi ti odsekan. 23  In oni bodo, če si bodo spet pridobili vero, ravno tako vcepljeni.+ Bog jih namreč lahko spet vcepi. 24  Če si bil namreč odrezan od divje oljke in bil v nasprotju s tem, kar je naravno, vcepljen na gojeno oljko, koliko lažje bodo na lastno oljko vcepljeni ti, ki so že po naravi njeni! 25  Hočem namreč, bratje, da veste za to sveto skrivnost,+ zato da se sami sebi ne boste zdeli modri: nekaterim Izraelcem je srce otopelo, dokler se ne zbere polno število ljudi iz drugih narodov. 26  Tako bo rešen ves Izrael,+ kot to piše v Svetih spisih: »Rešitelj bo prišel s Síona+ in bo Jakobove potomce odvrnil od brezbožnega početja. 27  Ko jim bom odpustil grehe,+ bom z njimi sklenil zavezo.«+ 28  Res je, da so Božji sovražniki, ker so zavrnili dobro novico, in od tega imate vi korist. Toda Bog jih je izbral in jih ljubi zaradi obljube, ki jo je dal njihovim praočetom.+ 29  Bog namreč tega, da je kaj podaril, in tega, da je koga poklical, ne bo obžaloval. 30  Vi ste bili nekdaj neposlušni Bogu,+ vendar se vam je zdaj, ker so bili Izraelci neposlušni,+ izkazalo usmiljenje.+ 31  Zdaj so torej Izraelci neposlušni, vam pa je izkazano usmiljenje. Toda tudi njim je lahko izkazano usmiljenje, tako kot je bilo vam. 32  Bog je namreč dovolil, da so vsi ljudje sužnji neposlušnosti,+ da bi jim vsem lahko izkazal usmiljenje.+ 33  Kako brezmejna je Božja velikodušnost*, modrost in znanje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in kako nepredstavljiva so njegova dela! 34  V Svetih spisih namreč piše: »Kdo lahko ugotovi, kako razmišlja Jehova*, in kdo lahko postane njegov svetovalec?«+ 35  In »kdo mu je kaj dal, da bi mu moral to vrniti«?+ 36  Vse je namreč od njega, po njem in zaradi njega. Njemu naj gre slava na večne čase. Amen.

Opombe

Ali »priznal«.
Ali »zdaj pa tudi meni strežejo po duši«. Glej Slovar pod »duša«.
Ali »kamen spotike«.
Ali »poveličujem«.
Ali »da se svet lahko spravi«.
Ali »ne hvali se, da si boljši od«.
Dobesedno »bogastvo«.