Pismo Rimljanom 4:1-25
4 Kaj bomo glede na vse to rekli o Abrahamu, praočetu našega rodu*? Kaj je on dobil?
2 Če bi bil Abraham razglašen za pravičnega zaradi del, bi imel razlog, da se hvali pred drugimi, vendar ne pred Bogom.
3 Kaj piše v Svetih spisih? »Abraham je verjel* Jehovu* in zaradi tega je bil štet za pravičnega.«+
4 Človek, ki opravi delo, plačila ne prejme zato, ker bi mu delodajalec izkazal nezasluženo dobroto, ampak zato, ker si je to plačilo zaslužil.
5 Toda človeka, ki verjame Bogu in se ne zanaša na svoja dela, Bog šteje za pravičnega zaradi njegove vere. Bog je ta, ki lahko grešnike šteje za pravične.+
6 Tudi David je povedal, da je srečen tisti, ki ga Bog neodvisno od njegovih del priznava za pravičnega. Rekel je:
7 »Srečni tisti, ki so jim bila njihova nezakonita dejanja oproščena in so jim bili grehi izbrisani*;
8 srečen tisti človek, čigar grehov se Jehova* ne bo spominjal.«+
9 Ali so potem te sreče deležni samo obrezani ljudje ali tudi neobrezani?+ Že prej smo rekli: »Abraham je bil zaradi vere štet za pravičnega.«+
10 Kdaj ga je torej Bog začel šteti za pravičnega? Ko je bil obrezan ali ko še ni bil obrezan? Takrat ko še ni bil obrezan.
11 Kasneje pa je dobil znamenje,+ namreč obrezo, kot potrdilo*, da ga je Bog štel za pravičnega zaradi vere, ki jo je imel, ko še ni bil obrezan. Tako je lahko postal oče vseh neobrezanih, ki verujejo,+ zato da bi bili tudi oni šteti za pravične.
12 Lahko je postal tudi oče obrezanih, pa ne le teh, ki se držijo obreze, ampak tudi teh, ki imajo takšno vero, kot jo je imel naš oče Abraham,+ ko še ni bil obrezan.
13 Obljuba, ki je bila dana Abrahamu oziroma njegovemu potomstvu, namreč da bo dedič sveta,+ ni bila dana zaradi upoštevanja Zakonika*, ampak zato, ker je bil Abraham zaradi svoje vere štet za pravičnega.+
14 Če so namreč dediči tisti, ki se ravnajo po Zakoniku*, potem je vera nekoristna in obljuba prazna.
15 Zakonik* dejansko povzroča Božjo jezo,+ toda če ni Zakonika, tudi nobenega prestopka ni.+
16 Zato je Abraham obljubo dobil na podlagi vere in na temelju nezaslužene dobrote,+ da bi se gotovo izpolnila na vseh njegovih potomcih+ – ne le na teh, ki se ravnajo po Zakoniku*, ampak tudi na teh, ki imajo takšno vero, kot jo je imel on. Abraham pa je oče vseh nas.+
17 (To piše tudi v Svetih spisih: »Postavil sem te za očeta mnogih narodov.«)+ Abraham je verjel v Boga, ki obuja mrtve in ki na to, česar ni, gleda, kakor da je*.
18 Upal je in veroval, da lahko postane oče mnogih narodov, čeprav se je to zdelo nemogoče. Temu je verjel zato, ker mu je bilo rečeno: »Toliko bo tvojega potomstva.«+
19 Vera mu sicer ni oslabela, vendar se je zavedal, da je njegovo telo tako rekoč že mrtvo (takrat je bil namreč star okoli 100 let)+ pa tudi da Sara ne more več imeti otrok.+
20 Toda ker mu je Bog dal obljubo, mu vera ni oslabela, ampak mu je dala moči. S tem je dal Bogu slavo
21 in bil popolnoma prepričan, da je Bog to, kar je obljubil, tudi zmožen izpolniti.+
22 Zato »je bil zaradi tega štet za pravičnega«.+
23 Besede, da »je bil štet za pravičnega«, pa niso bile napisane samo zaradi njega,+
24 ampak tudi zaradi nas, ki bomo šteti za pravične, ker verjamemo v tistega, ki je od mrtvih obudil našega Gospoda Jezusa.+
25 Jezus je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov+ in je bil obujen zato, da bi bili mi razglašeni za pravične.+
