Sodniki 11:1-40
11 Gileádec Jéfte+ je bil junaški bojevnik. Bil je sin prostitutke. Njegov oče pa je bil Gileád.
2 Toda tudi Gileádova žena je rodila sinove. Ko so ti sinovi odrasli, so Jéfteja nagnali od doma. Rekli so mu: »Ne boš dobil dediščine v družini našega očeta, saj si sin druge ženske.«
3 Jéfte je pobegnil od svojih bratov in se naselil v deželi Tob. Pridružili so se mu moški, ki so ostali brez dela, in bil je njihov vodja.
4 Čez nekaj časa so Amónci začeli vojno z Izraelci.+
5 Gileádski starešine so takoj odšli v deželo Tob po Jéfteja.
6 Rekli so mu: »Pridi z nami. Bodi naš poveljnik, da se bomo lahko bojevali proti Amóncem!«
7 Jéfte pa jim je odgovoril: »Ali me niste ravno vi tako zelo sovražili, da ste me nagnali iz hiše mojega očeta?+ Zakaj prihajate k meni zdaj, ko ste v stiski?«
8 Gileádski starešine so mu odgovorili: »Res je, vendar zdaj smo prišli k tebi. Če se greš z nami bojevat proti Amóncem, boš postal naš poglavar, poglavar vseh prebivalcev v Gileádu.«+
9 Jéfte jim je rekel: »Če me pripeljete nazaj, da bi se bojeval proti Amóncem, in jih Jehova premaga zame, bom vaš poglavar!«
10 Gileádski starešine so mu rekli: »Jehova naj bo priča* med nami in teboj in naj nas sodi, če ne bomo naredili tako, kot si rekel.«
11 Jéfte je torej šel z gileádskimi starešinami in ljudstvo ga je postavilo za svojega poglavarja in poveljnika. V Mícpi je Jéfte pred Jehovom ponovil vse svoje besede.+
12 Nato je h kralju Amóncev+ poslal sle z vprašanjem: »Kaj imaš proti meni, da si prišel napast mojo deželo?«
13 Kralj Amóncev pa je Jéftejevim slom odgovoril: »Ko je izraelsko ljudstvo potovalo iz Egipta, mi je vzelo deželo,+ od Arnóna+ do Jabóka in vse tja do Jordana.+ Zdaj jo torej vrni in potem bo mir.«
14 Toda Jéfte je h kralju Amóncev še enkrat poslal sle,
15 da mu sporočijo:
»Tako pravi Jéfte: ‚Izraelci niso vzeli dežele ne Moábcem+ ne Amóncem.+
16 Ko so namreč potovali iz Egipta, so hodili po pustinji vse do Rdečega morja+ in prispeli v Kádeš.+
17 Takrat so Izraelci edómskemu+ kralju po slih poslali sporočilo: »Prosimo te, dovoli nam, da gremo skozi tvojo deželo.« Toda edómski kralj ni hotel o tem nič slišati. Potem so poslali sporočilo še moábskemu+ kralju in tudi on jim ni dovolil iti skozi. Tako so Izraelci ostali v Kádešu.+
18 Ko so hodili po pustinji, so obšli edómsko+ in moábsko deželo. Potovali so vzhodno od moábske dežele+ in se utaborili na območju Arnóna, vendar Arnóna niso prečkali, ker je bil moábska meja.+
19 Nato so Izraelci poslali sle k amoréjskemu kralju Sihónu, ki je vladal v Hešbónu, da mu sporočijo: »Prosimo te, dovoli nam, da gremo skozi tvojo deželo tja, kamor smo namenjeni.«+
20 Toda Sihón ni verjel Izraelcem, da bodo samo šli skozi njegovo ozemlje, zato je zbral vso svojo vojsko, se utaboril v Jáhazu in se bojeval z njimi.+
21 Takrat je Jehova, Bog Izraelcev, izročil Sihóna in vso njegovo vojsko v roke Izraelcem. Izraelci so jih premagali in zavzeli vso deželo Amoréjcev na tistem območju.+
22 Zavzeli so torej vse ozemlje Amoréjcev od Arnóna do Jabóka in od pustinje do Jordana.+
23 Jehova, Bog Izraelcev, je bil tisti, ki je pregnal Amoréjce iz te dežele, da bi jo dal svojemu ljudstvu.+ In ti hočeš zdaj Izraelce pregnati?
24 Ali si ti ne prilastiš, kar koli ti da tvoj bog Kémoš?+ Enako si tudi mi prilastimo katero koli deželo, ki nam jo da naš Bog Jehova.+
25 Si ti kaj boljši od Zipórjevega sina Balaka,+ moábskega kralja? Se je on kdaj prepiral z izraelskim ljudstvom ali se bojeval z njim?
26 Izraelsko ljudstvo že 300 let živi v Hešbónu in vaseh v njegovi okolici*,+ v Aroêrju in vaseh v njegovi okolici ter v vseh mestih, ki ležijo ob Arnónu.+ Zakaj jih v vsem tem času niste nikoli skušali dobiti nazaj?
27 Nisem grešil proti tebi, ti pa delaš napako, ko me napadaš. Naj Jehova, ki je Sodnik,+ razsodi danes med Izraelci in Amónci.‘«
28 Toda kralj Amóncev se ni menil za sporočilo, ki mu ga je Jéfte poslal.
29 Jehovov duh je prišel na Jéfteja+ in Jéfte je prehodil Gileád in Manásejevo ozemlje, da bi prišel v Mícpo* v Gileádu.+ Iz Mícpe v Gileádu pa je krenil proti Amóncem.
30 Takrat se je Jéfte zaobljubil+ Jehovu in rekel: »Če mi izročiš Amónce,
31 bo tisti, ki mi bo skozi vrata moje hiše prišel naproti, ko se bom kot zmagovalec vračal od Amóncev, postal tvoj, Jehova.+ Daroval ga bom kot žgalno daritev.«+
32 Tako se je Jéfte šel bojevat proti Amóncem in Jehova mu jih je izročil v roke.
33 Pobijal jih je od Aroêrja do Miníta, in sicer v 20 mestih, vse tja do Abél Keramíma. Zgodil se je res velik pomor. Izraelci so tako premagali Amónce.
34 Jéfte se je nazadnje vrnil na svoj dom v Mícpi,+ naproti pa mu je prišla njegova hči – igrala je na tamburin in plesala. Bila je njegova edinka. Razen nje ni imel ne sina ne hčere.
35 Ko jo je zagledal, si je raztrgal oblačila in rekel: »O ne, moja hči! Srce se mi trga, ker si ti tista, ki jo bom moral poslati od doma! Jehovu sem dal besedo in ne morem je vzeti nazaj.«+
36 Ona pa mu je odgovorila: »Oče, če si dal besedo Jehovu, naredi z menoj, kot si obljubil,+ saj se je Jehova maščeval zate nad tvojimi sovražniki Amónci.«
37 Nato mu je še rekla: »Samo eno te prosim: pusti me, da se za dva meseca umaknem v gore in skupaj s prijateljicami žalujem, ker se ne bom nikoli poročila*.«
38 »Prav, pojdi,« je rekel in jo pustil oditi za dva meseca. Tako je s prijateljicami šla v gore, da bi žalovala, ker se ne bo nikoli poročila.
39 Po dveh mesecih se je vrnila k očetu in on je nato izpolnil svojo zaobljubo, ki je bila povezana z njo.+ Nikoli ni imela spolnih odnosov z moškim. Od takrat je v Izraelu veljal običaj*,
40 da so mlade Izraelke vsako leto za štiri dni prišle k hčeri Gileádca Jéfteja, da bi ji izrekle pohvalo.
