Sodniki 2:1-23
2 Jehovov angel+ je prišel iz Gilgála+ v Bohím in rekel: »Jaz sem vas iz Egipta pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil vašim praočetom.+ Rekel sem še: ‚Nikoli ne bom prelomil svoje zaveze z vami.+
2 Vi pa ne sklepajte zavez s prebivalci te dežele,+ ampak porušite njihove oltarje!‘+ Toda niste me ubogali.+ Zakaj ste tako ravnali?
3 Zato sem rekel: ‚Ne bom jih pregnal izpred vas.+ Ujeli vas bodo v zanko+ in njihovi bogovi vas bodo odvedli od mene.‘«+
4 Ko je Jehovov angel povedal te besede vsem Izraelcem, je ljudstvo glasno zajokalo.
5 Zato so ta kraj poimenovali Bohím* in tam žrtvovali Jehovu.
6 Jozue je razpustil ljudstvo in vsi Izraelci so se odpravili, da bi zavzeli deželo, vsak svojo dediščino.+
7 Ljudstvo je služilo Jehovu vse Jozuetove dni in vse dni starešin, ki so preživeli Jozueta in so videli vsa velika dela, ki jih je Jehova naredil za izraelsko ljudstvo.+
8 Jehovov služabnik Jozue, Nunov sin, pa je umrl v starosti 110 let.+
9 Pokopali so ga na ozemlju, ki je bilo del njegove dediščine, v Timnát Hêresu+ v éfraimskem gorovju, severno od gore Gáaš.+
10 Ves tisti rod* se je pridružil svojim prednikom* in za njim je prišel drug rod, ki ni poznal ne Jehova ne del, ki jih je naredil za izraelsko ljudstvo.
11 Izraelci so delali, kar je slabo v Jehovovih očeh, in služili Baalom*.+
12 Zapustili so Jehova, Boga svojih prednikov, ki jih je odpeljal iz egiptovske dežele.+ Častili so druge bogove, bogove ljudstev, ki so bila okoli njih,+ se jim klanjali in s tem žalili Jehova.+
13 Zapustili so Jehova in častili Baala in Astártine podobe.+
14 Takrat se je Jehova zelo razjezil na Izraelce, zato jih je izročil v roke roparjem in ti so jim jemali imetje.+ Predal* jih je sovražnikom, ki so jih obkrožali,+ in Izraelci se jim niso mogli več postavljati po robu.+
15 Kamor koli so šli, jim je Jehova nasprotoval,* zato so doživljali nesreče,+ tako kot jim je Jehova govoril in kot jim je Jehova prisegel.+ Bili so v zelo hudi stiski.+
16 Zato je Jehova postavljal sodnike, da so jih reševali iz rok roparjev.+
17 Toda tudi sodnikov niso hoteli poslušati, ampak so častili druge bogove* in se jim klanjali. Hitro so skrenili s poti, po kateri so hodili njihovi praočetje, ki so ubogali Jehovove zapovedi.+ Niso bili kot njihovi praočetje.
18 Jehova je bil z vsakim sodnikom, ki jim ga je postavil.+ Vse sodnikove dni jih je Jehova reševal iz rok njihovih sovražnikov. Jehovu so se namreč smilili,*+ ko je slišal, kako vzdihujejo zaradi tistih, ki jih zatirajo+ in z njimi grdo ravnajo.
19 Ko pa je sodnik umrl, so spet ravnali pokvarjeno, in to še bolj od svojih prednikov – častili so druge bogove, jim služili in se jim klanjali.+ Vztrajali so pri svojem početju in trmastem vedenju.
20 Nazadnje se je Jehova zelo razjezil na Izraelce+ in rekel: »Ker ta narod krši mojo zavezo,+ za katero sem njegovim praočetom zapovedal, naj jo izpolnjujejo, in me ne uboga,+
21 ne bom izpred njega pregnal niti enega od narodov, ki so ostali v deželi po Jozuetovi smrti.+
22 Tako bom jaz, Jehova, preizkusil Izraelce, ali se bodo držali moje poti+ in hodili po njej, kot so hodili njihovi praočetje.«
23 Jehova je tem narodom dovolil, da so ostali v deželi. Ni jih takoj pregnal niti jih ni izročil Jozuetu v roke.
