1. Roe karàza avao ty fivavàha, hoy ty Baiboly. Ino iaby rozy reo?

HOY Jesosy: “Milìra ami’ty vavahady maifitse, foto’e bevata sady malalake ty lala mandeha ami’y fandripàha, ka maro ro militse ane, fe maifitsy ty vavahady sady piritsy ty lala mandeha ami’y fiaìna, ka tsy maro ty mahita aze.” (Matio 7:13, 14) Roe avao ty karàzam-pivavàha, arake ty Safà’Andranahare: ty raike marina voho ty raike diso; ty raike mitarike ho ami’y fiaìna, voho ty raike mitarike ho ami’y fahaveréza, ndra fandripàha.

2. Manao akore ty fomba anoroa’ty Baiboly fa tsy ty fivavàha iaby ro eke-Ndranahare?

² Misy mihevitse, fa eke-Ndranahare iaby laha fa kila fivavàha. Hita ami’y andinin-teny retoa, fa tsy tò raha zay:

• “Ty Anak’Isiraely le nanao ze raty tami’i Jehovah ndraike, ka nanompo Bala reo noho Astarta ndreke ty andranahare’i Syria noho ty andranahare’i Sidona noho ty andranahare’i Moaba noho ty andranahare’ty fokoa’i Amona ndreke ty andranahare’ty Filistina, ka nahafoy an’i Jehovah rozy, ka tsy nanompo Aze. Le nirehitse tami’Isiraely ty hasosòra’i Jehovah.” (Mpitsara 10:6, 7) Tsy tea’i Jehovah tsika, laha manompo sampy, na andranahare hafa ankoatse Andranahare tò io.

• “An-tsoni’e eo avao ro anajà’y vahoake toy ahy, fa ty fo’e lavitse ahy. Ka tsy misy dika’e ty mbo ivavàha’e amiko, foto’e, lilin’olombelo ro ampianari’e.” (Marka 7:6, 7) Tsy misy dika’e ty fivavàha’ty olo mivòla ty vata’e ho manompo an’Andranahare, fe mampianatse ty hevi’e manoka, fa tsy ze volàni’ty Baiboly. Tsy eke-Ndranahare raha zay.

• “Andranahare le Fanahy, ka ze mivavake ami’e toko’e hivavake arake ty fanahy noho ty fahamarìna.” (Jaona 4:24) Toko’e hifanarake ami’ty fahamarìna’ty Safà’Andranahare ty fivavàhantsika.

3. Ino ty fomba raike anavàha ty fivavàha diso noho ty marina?

³ Akore ro ahaìzantsika laha eke-Ndranahare ty fivavàha raiky ndra tsy ekeny? Hoy Jesosy: “Ty hazo soa iaby le mamoa voa soa, voho ty hazo raty iaby le mamoa voa raty ... Ka voa vokari’e reo ro hahaìza’areo soa an-droze reny.” Hamoa voa soa ty fivavàha baka ami-Ndranahare, fe, hamoa voa raty ty baka ami’i Satana.—Matio 7:15-20.

4. Ino ty toetsy hita ami’ty mpivavake ami’i Jehovah?

⁴ Mamokatse olo mifankatea noho tea olo ty fivavàha marina, foto’e Andranahare fitiava Jehovah. Hoy Jesosy: “Zay ro hahaìza’ty olo iaby fa mpianatsiko nareo laha mifankatea.” Mahafeno raha ilà’ty fivavàha marina io va fivavàha henany zao reo?—Jaona 13:35; Lioka 10:27; 1 Jaona 4:8.

5. Ino ty resahi’ty boky raike mikasike ty varotse andevo afrikany?

⁵ Dinìho ty varotse andevo afrikany. Hoy ty Rakipahalalà Britannica (angilé): “Afrikany 18 000 000 teo ho eo ro nalefa tami’y varotse andevo natao’ty Silamo tami’y fisasaha’ty tao 650 noho 1905 ka namakivaky Saharà noho ty Oseana Indiana rozy. Nanomboke nangàlake andevo tantsin-driake andrefa’i Afriky tany ty Eropeany, tami’y tampatampa’y taonjato faha-15, ka Afrikany 7 000 000 zisiky ami’y 10 000 000 ro nalefa ho andevo tan’Ameriky tany tami’y 1867.”

6. Ino ty anjara’ty fivavàha tami’y varotse andevo?

⁶ Nisy lahilahy noho ampela ndreke ajà  nalà tan-trano’e tany noho nosaràhy tami’ty fianakavia’e, nofeheze rojo, nitombòhy tami’y vy mae voho novilỳ sady navìly manahake ty biby. Fe, ìno ro natao’ty fivavàha tami’zay? Zao ty nosorati’i Bethwell Ogot tanati’y gazety Firenena Isan’andro (angilé), ta-Nairobi, ta-Kenya tatìa: “Samby mino ty Kristiana noho ty Silamo fa raike avao ty olombelo. Fe, rozy reo avao ro samby nampisy ty karazan’olo atao hoe andevo, mifilifily karàza noho tarehen’olo. ... Toko’e ekentsika fa samby diso ty Silamo noho ty Kristiana, ty Tandrefa noho ty Anivo Antinàna, sady tsy nodarèa ty toetsy mety, ka fijalea tsy hay volàny ho ahi’ty Afrikany ro voka’y raha zay.”

7. Ino ty anjara’ty fivavàha tami’ty aly?

⁷ Nampiseho ty voa rati’e tami’y fomba hafa kea ty fivavàha diso. Mivòla ohatsy ty Baiboly, fa toko’e ho ‘tea ty namantsika’ tsika. Fe, ty mpitarike fivavàha ami’y tany manontolo le nanampy noho nampirisike ty olo hialy.—Matio 22:39.

8. a) Nampirisike hamono olo va ty mpitarike fivavàha, tami’y aly an-trano tan’Afriky tatoy? b) Ino ro nivòlani’y pasitera raike mikasike ty mpitarike fivavàha, tanati’y aly an-trano ta Nizeria tatìa iny?

⁸ Hai’ty ankamaroan’olo fa nisy masera noho mompera tafilitsy tanati’y aze famonoa olo ta Rwanda tao iny, tami’y 1994. Nana anjara bevata tami’y aly afrikany hafa kea ty fivavàha. Tami’y aly an-trano nandatsàha lion’olo maro ta Nizeria tao ohatse le nisy fivavàha roe samby hafa namporisike ty olo hialy. Nivòla ty pasitera raike fa “nengà’ty [mpitarike fivavàha] ty asa namea-Ndranahare aze”, laha mbo nitohy avao aly io. Hoy kea tiasa’e: “Tsika mivòla ty vatantsika ho mpanompo-Ndranahare  iny, le nanjary mpanompo’i Satana.”

9. Ino ty volàni’ty Baiboly mikasike ty mpanompo’i Satana?

⁹ Mivòla raha manahake zay kea ty Baiboly: “Satana aza miseho avao manahake ty anjele’ty mazava. Ka tsy de manino loatse, laha miseho avao, manahake ty mpanompo’ty fahamarìna kea ty mpanompo’e.” (2 Korintianina 11:14, 15) Manahake ty olo raty miseho ho soa, le mamitake ty olo kea Satana, ka mampiseho ty mpanompo’e ho mitovy ami’ty olo marina, fe, laha dinihy le manao asa raty noho mamoa voa raty rozy reny.

10. Nanino ro volàny, fa mandà an’Andranahare ty mpitarike fivavàha?

¹⁰ Nitory mikasike ty fitiava noho ty fiadàna, ndreke ty hasoa fanahy, ty mpitarike fivavàha ami’y tany manontolo, fe, tsy tea olo noho mialy, sady raty fanahy. Mazava ty fomba ivolàna’ty Baiboly an-drozy reny, manao hoe: “Volànin-drozy amin’olo iaby, fa mahay an’Andranahare rozy, fe, mandà aze ami’ty raha atao’e.”—Titosy 1:16.

11. Akore ro ivolàna’ty Baiboly ty fivavàha diso?

¹¹ Hitantsika ami’y boki’y Apokalypsy ami’y Baiboly ao ty hevitsi’i Jehovah mikasike ty fivavàha diso. Volàni’e fa manahake ampela, kaìhy hoe “Babylona Bevata”, ty fivavàha diso. (Apokalypsy 17:5) Ho’zao ty fomba ivolàna’e aze:

• ‘Makorely bevata iny, mpanjaka’ty tany reo le nijangajanga tami’e.’ (Apokalypsy 17:1, 2) Nivalike tami-Ndranahare ty fivavàha diso, foto’e militse ami’y politike noho mibeko ty mpitarike fanjakà.

• “Tami’e tao ro nahità ty lio’ty mpaminany, ty olo masy noho ze naripake iaby tan-tany etoy.” (Apokalypsy 18:24) Nampijale noho namòno mpanompo-Ndranahare tsy nivalike reny ty fivavàha diso. Mbo roze avao kea ro tompom-pahefà tami’ty fahafatesan’olo an-tapitrisa tami’ty aly.

• “Nankalaza ty vata’e noho niay tanati’ty pozipozy lilatse maré” ie. (Apokalypsy 18:7) Panarivo bibike ty fivavàha diso, sady manahake zay kea ty mpitarike fivavàha.

• “Voafita’ty fifampikasòha’ao tami’ty fanahy raty ty firenena iaby.” (Apokalypsy 18:23) Mampianatse raha vande ty fivavàha diso, foto’e, volàni’e fa tsy maty ty fanahy. Zay ty anto’e nampitombo ty fifampikasòha ami’ty angatse noho ty vorike sankaraza’e, ka matahotse ty maty noho manompo ty raza’e fa nimaty ty olo.

12. Ino ty anatse amea’ty Baiboly antsika mikasike ty fivavàha diso?

¹² Mananatsy ty olo maré ty Baiboly, mba hiala ami’y fivavàha diso: “Miboàha ami’e ao nareo oloko reo, laha tsy tea’areo ty hiharo ota ami’e, ndreke laha tsy tea’areo hisy hahavoa anareo ty loza hahavoa aze.”—Apokalypsy 18:4, 5.

13. Ino ty hiafarà’ty fivavàha diso noho ty mpanarake aze?

¹³ Fa ho torotoròe Babylona Bevata, na ty fivavàha diso ami’y tany toy iaby. Hoy ty Baiboly: “Ho avy anati’ty andro raike avao ty loza hahavoa aze, le fahafatesa noho alahelo voho keré. Le horòa tanterake ami’y afo ie, foto’e mahery Jehovah Andranahare, nitsara aze.” (Apokalypsy 18:8) Toko’e hanampake ty taly mamehy antsika ami’ty fivavàha diso iaby tsika. Laha teantsika tsy hahavòa antsika ty loza hahazo aze le tsy toko’e hanao raha miarake ami’e tsika, ohatse: ty feti’e noho ty raha inoa’e tsy mahafale an’Andranahare. Ilà hatao malaky raha rezay, foto’e iankìna’ty aintsika!—2 Korintianina 6:14-18.