Vsako leto na desettisoče ljudi obišče stavbe ameriške podružnice in svetovno središče Jehovovih prič v ameriški zvezni državi New York. Ti kompleksi se imenujejo Betel, kar v hebrejščini pomeni »Božja hiša«. Obiskovalci od blizu in daleč pridejo pogledat, kako se izdeluje literatura, pri tem pa izvejo tudi, kako je organizirano naše delo, in obiščejo prijatelje, ki tu delajo. Eden nedavnih obiskovalcev je bil še posebej odločen, da to stori.

To je bil Marcellus, Jehovova priča, ki živi v mestu Anchorage na Aljaski. a Pred nekaj leti je doživel kap, zato lahko pove le par besed. Priklenjen je na invalidski voziček in pri vsakodnevnih opravilih potrebuje pomoč. Kljub tem težavam si je goreče želel obiskati Betel. Pred kratkim so se mu sanje uresničile.

»Bil je vztrajen,« pravi njegov prijatelj Corey, ki mu je pomagal načrtovati potovanje. »Marcellus me je redno klical, da bi izvedel, kaj je novega. Ker je njegov besednjak v glavnem omejen na ‚Ja‘ in ‚Ne‘, sem ga moral veliko spraševati.« Njuni pogovori so potekali nekako takole:

»Ali bi rad, da pridem k tebi?«

»Ne.«

»Ali bi rad, da pokličem zdravnika?«

»Ne.«

»Ali gre za obisk Betela?«

»Ja.«

»Nato sem mu moral razložiti, kako napredujejo priprave na potovanje. Bil sem tako srečen, ko se mu je izpolnila želja.«

Marcellus je premagal številne ovire, da se je lahko odpravil na pot. Ker ima nizke dohodke, je varčeval dve leti, da si je lahko plačal 5400 kilometrov dolgo potovanje v New York. Zaradi svojih fizičnih omejitev je moral najti usposobljenega spremljevalca. Poleg tega je potreboval zdravnikovo dovoljenje, da sme na pot, in dobil ga je samo nekaj dni pred načrtovanim letom.

Ko je Marcellus prispel v zvezno državo New York, je imel voden ogled kompleksov v Brooklynu, Pattersonu in Wallkillu. Videl je velikanske tiskarske stroje, na katerih tiskajo knjige in Biblije, in izvedel veliko o tem, kako je organizirano naše delo. Ogledal si je tudi razstavi z naslovom »Sveto pismo in Božje ime« ter »Ljudstvo za Jehovovo ime«. Vmes pa je spletel veliko novih prijateljstev. To je bila zanj res enkratna življenjska izkušnja!

Mnogi pravijo, da ne najdejo besed, s katerimi bi opisali svoj obisk Betela. Ko so Marcellusa vprašali, ali je bil njegov obisk Betela vreden truda, je odgovoril, kot je pač lahko: »Ja. Ja. Ja!«

Ogled Betela je lahko spodbudna izkušnja za vas in vašo družino, podobno kot je bilo za Marcellusa. Prisrčno ste dobrodošli v naših podružnicah po vsem svetu. Zakaj nas ne bi obiskali?