Oktobra 2012 se je na našem svetovnem sedežu v Brooklynu v New Yorku odprla razstava o zgodovini Jehovovih prič. a Na njej so predstavljeni boji, nevarnosti in zmagoslavni trenutki, ki so jih doživljali nekateri posamezniki zaradi življenja po krščanskih merilih.

Razstava obiskovalce popelje skozi zgodovino – od začetka krščanske dobe leta 33 n. št. do danes. Razporejena je v štiri sklope, ki jih povezuje časovna premica. Vsak posamezen sklop, ki ima biblijsko temo, je predstavljen s kratkim video posnetkom v angleščini. Posnetek je mogoče spremljati tudi s podnapisi v šestih jezikih: francoščini, italijanščini, japonščini, korejščini, portugalščini in španščini.

Prvi sklop ima naslov »Ljudje so ljubili temo« in temelji na Jezusovih besedah, napisanih v Janezu 3:19. Sveto pismo je napovedalo, da se bodo pojavili hudobni ljudje, »ki bodo govorili popačene nauke«. (Apostolska dela 20:30) Streznjujoče je videti, kako dejanja takšnih ljudi napolnjujejo ta del časovne premice.

Naslov drugega sklopa je »Naj prisije svetloba« in je bil vzet iz 2. Korinčanom 4:6. Ta sklop zajema na časovni premici obdobje od poznega 19. stoletja do zgodnjega 20. stoletja. Začne se z zgodbo o iskrenih ljudeh, ki so ubrali nov pristop pri preučevanju Svetega pisma. Nato prikaže, kako sta se njihovo spoznanje in število večali v obdobju pred prvo svetovno vojno.

Naslednji del tega drugega sklopa obiskovalce seznani z znamenito multimedijsko predstavo, znano kot »Fotodrama stvarjenja«. Leta 1914 so Preučevalci Biblije (kot so se Jehovove priče takrat imenovali) začeli prikazovati to edinstveno predstavo, ki je bila kombinacija diapozitivov in filma s posnetim zvokom. V letih po začetku predvajanja so si jo ogledali milijoni. Na razstavi si je mogoče ogledati tudi nekaj originalnih umetniških del, kratek izsek iz uvodnega dela drame in več kot 500 barvnih diapozitivov.

Tretji sklop ima naslov »Zmaj se je razjezil« in je vzet iz Razodetja 12:17. V tem sklopu se obiskovalci seznanijo s preganjanjem, ki so ga doživljali Kristusovi sledilci v prvi polovici 20. stoletja, in s spodbudnimi življenjskimi zgodbami kristjanov, ki so v tem vojnem obdobju ostali nevtralni. Kratek video posnetek predstavi zgodbo Remigia Cuminettija, ki je bil Jehovova priča in zato ni hotel nositi italijanske vojaške uniforme niti se vojskovati v prvi svetovni vojni. Drugi pa govori o Avstrijcu Aloisu Moserju, ki ni hotel pozdravljati »Heil Hitler!«. Zaradi tega je izgubil zaposlitev in nazadnje so ga zaprli v koncentracijsko taborišče Dachau.

V rekonstrukciji temačne in slabo osvetljene jetniške celice so predstavljene slike Jehovovih prič, ki so živeli v skladu s svojim verskim prepričanjem, za kar so jih v državah, kot so Grčija, Japonska, Poljska in Srbija, zaprli.

Zadnji sklop se imenuje po besedah iz Mateja 24:14 »Dobra novica za vse narode« in prikazuje delovanje Jehovovih prič od leta 1950 do danes. Kolaž slik pripoveduje o prepoznavnih značilnostih Jehovovih prič – o naglem porastu, vztrajnem oznanjevanju in bratoljubju.

Na koncu lahko obiskovalci s pomočjo informacijskega kioska raziščejo Biblijsko hišo in Brooklynski tabernakelj, v katerih so imeli Jehovove priče pred več kot 100 leti svoje prostore.

To razstavo smo načrtovali leto dni in postavljali več mesecev. Priče z vsega sveta so prispevali predmete, ki so za njih dragocena dediščina.

Čemu ves ta trud? Na vprašanje, kakšno korist bodo imeli Jehovove priče od ogleda te razstave, je eden od članov Vodstvenega organa Jehovovih prič odgovoril z zelo znanim izrekom: »Če hočemo vedeti, kam gremo, moramo vedeti, od kod prihajamo.«