V izobraževalnem središču Jehovovih prič v Pattersonu v ameriški zvezni državi New York je 13. septembra 2014 diplomiral 137. razred Watchtowerjeve biblijske šole Gilead. V tej šoli se Jehovove priče, ki imajo že bogate izkušnje, usposabljajo, da bi bili še učinkovitejši pri spodbujanju sovernikov v občinah in podružnicah, kjer služijo. Na podelitvi je bilo 12.333 navzočih, ki so program spremljali bodisi v Pattersonu bodisi preko video prenosa na Jamajki, v Kanadi, Portoriku in drugod v Združenih državah.

Samuel Herd, član Vodstvenega organa Jehovovih prič, je bil predsedujoči programa. V uvodu je postavil v ospredje dejstvo, da so Jehovove misli veliko višje od naših. (Izaija 55:8, 9) Povedal je, da so diplomanti kljub petim mesecem preučevanja Božjih misli še vedno na začetku, saj so spoznali »le drobce njegovih dejanj«. (Job 26:14) Dejal je tudi, da imamo vsakič, ko se zberemo, da bi razpravljali o Božjih mislih, od tega koristi in da tokratni program ne bo nobena izjema.

»Sad duha je potrpežljivost.« (Galačanom 5:22) John Larson, ki je član ameriškega podružničnega odbora, je poudaril dva načina, kako lahko kažemo potrpežljivost, ki je ena od lastnosti sadu Božjega duha. Kot prvo, moramo biti potrpežljivi z Jehovom, medtem ko nas izpopolnjuje in nam pomaga, da bi bili utrjeni v veri. (1. Petrovo 5:10) Abraham nam je odličen zgled v tem, da je bil potrpežljiv, medtem ko ga je Jehova izpopolnjeval in nazadnje naredil to, kar mu je obljubil. (Hebrejcem 6:15)

Kot drugo, moramo biti potrpežljivi sami s seboj. Diplomanti utegnejo po šolanju pričakovati preveč od sebe. Če stvari ne bodo stekle gladko takoj, ko pridejo na svojo dodelitev, se lahko zgodi, da se bodo spraševali: »Kaj je narobe z mano?« Brat Larson je na podlagi svojih izkušenj zagotovil diplomantom, da ovire lahko premagajo tako, da so potrpežljivi sami s seboj in ostanejo marljivi, medtem ko Jehova končuje njihovo izpopolnjevanje. (Hebrejcem 6:11, 12)

»Ostanite ponižnega srca in boste živeli večno!« Ta govor, ki ga je imel Anthony Morris, član Vodstvenega organa, je temeljil na besedah »Naj vaše srce živi večno!« iz Psalma 22:26. Če želimo biti deležni tega blagoslova, moramo biti ponižni. Brat Morris je poudaril, da brez ponižnosti postanemo za Jehova neuporabni. Vsakemu od nas, tudi dolgoletnim kristjanom, se lahko zgodi, da izpred oči izgubi, kako pomembno je posnemati Kristusa Jezusa. (2. Petrovo 1:9)

V Svetem pismu najdemo tako ponižne kot ošabne ljudi. Herod Agripa je iz ošabnosti dopustil, da so mu ljudje laskali, ko so mu izrekali slavo, kakršna je pripadala samo Bogu. Zato ga je Jehovov angel udaril in »razjedli so ga črvi«. (Apostolska dela 12:21–23) Povsem drugačen pa je bil Peter. Potem ko ga je Jezus pokaral, da ne misli »po Božje, temveč po človeško«, ni videti, da bi bil Peter užaljen ali da bi se razjezil. (Matej 16:21–23) Karanje je sprejel in nam je tako za zgled ponižnosti. (1. Petrovo 5:5)

Nekateri diplomanti bodo služili v kateri od podružnic Jehovovih prič in brat Morris jih je posvaril, da bodo v betelski službi zelo nesrečni, če ne bodo ponižni. Toda človek pri sebi zelo težko zazna, da mu manjka ponižnosti. To je ponazoril s primerom, ki se je zgodil pred veliko leti. Neki starešina je po tem, ko so mu svetovali glede ponižnosti, pisal podružničnemu uradu: »Jaz sem najbolj ponižen človek, kar jih poznam.« Brat Morris je diplomante posvaril, naj se pazijo takšnega stališča. Ponižni bodo ostali, če ne bodo napihovali svoje avtoritete, ampak bodo priznavali, da imata pravo avtoriteto samo Bog Jehova in Kristus Jezus.

»On ne daje duha na mero.« (Janez 3:34) Michael Burnett, eden od učiteljev v šoli Gilead, je spomnil diplomante, da jim bo sveti duh pomagal premagati težave ali dvome, ki se bodo pojavili na njihovih dodelitvah. Božji duh je omogočil Bezalelu, da je kljub izzivom uspešno opravil svoje zadolžitve pri gradnji svetega šotora. (2. Mojzesova 35:30–35) Sveti duh je še izpopolnil njegove naravne rokodelske sposobnosti in ga usposobil, da je lahko učil druge. Enako lahko sveti duh pomaga diplomantom, še posebej ko poučujejo na podlagi Svetega pisma, ki so ga preučevali pri pouku.

V Bezalelovem času so pri gradnji svetega šotora igrale pomembno vlogo tudi izraelske ženske. (2. Mojzesova 35:25, 26) Podobno se sestre, ki so bile v šoli, lahko izkažejo za »spretne ženske«, medtem ko podpirajo svoje može. Brat Burnett je v sklepu svetoval diplomantom: »Uravnovešajte svoje naravne sposobnosti s ponižnostjo in poslušnostjo. Če boste tako delali, vam bo Jehova dal svojega svetega duha.«

»Bi zaplesal z mano?« Mark Noumair, ki je pomočnik učnega odbora, je v svojem govoru postavil v ospredje dogodek, ko je kralj David dal prinesti v Jeruzalem Skrinjo zaveze. (2. Samuelova 6:12–14) Medtem ko so nosili Skrinjo, je David veselo in ponižno plesal skupaj s »sužnjami svojih služabnikov«. (2. Samuelova 6:20–22) Te sužnje gotovo niso nikoli pozabile, da je kralj David plesal z njimi. Brat Noumair je diplomante nato pozval, naj zaplešejo s »sužnjami«. Vprašal jih je: »Boste znani po tem, da pomagate tistim, ki imajo malo ali pa sploh nič odgovornosti? [...] Boste cenili druge zaradi njihovih duhovnih vrlin?«

Diplomanti bodo posnemali Jehova, če bodo še naprej tako izkazovali zvestovdano ljubezen. (Psalm 113:6, 7) Tudi če nekateri okoli njih niso ponižni, ne smejo dopustiti, da na njih vplivajo takšne slabosti drugih. Brat Noumair jim je še svetoval, naj nase gledajo, kot da so nihče, in naj z Jehovovimi ovcami ravnajo tako, kot bi ravnal Jehova.

»Oznanjevanje ob vsaki primerni priložnosti.« William Samuelson, ki je nadzornik oddelka za teokratične šole, je navedel zgled apostola Pavla, ki je izkoristil vsako priložnost za oznanjevanje dobre novice. (Apostolska dela 17:17) Nato je vodil točko, v kateri so diplomanti uprizorili doživetja z oznanjevanja, medtem ko so bili v šoli Gilead. Na primer, en zakonski par je želel oznanjevati prodajalki v neki trgovini z živili. Zakonca sta počakala, da v trgovini ni bilo več toliko strank, nato pa sta ji pokazala video posnetek Zakaj preučevati Sveto pismo?. Pojasnila sta ji, da lahko na jw.org najde informacije v svojem maternem jeziku, laoščini. Žensko sta večkrat obiskala in še naprej gojila njeno zanimanje.

»Še naprej se razdajajte za delo v prid Kraljestva.« William Nonkes, ki dela v službenem oddelku ameriškega podružničnega urada, je intervjuval štiri diplomante. V duhu besed iz Izaija 6:8 so se že dali na razpolago za delo v prid Kraljestva, toda to šolanje jih je pripravilo, da bi se razdajali še bolj. Sestra Snolia Maseko je pojasnila, da ji je to izobraževanje pomagalo ugotoviti, da se v marsičem lahko izboljša, še posebej glede modrega porabljanja časa tudi po tem, ko je že cel dan preživela v Jehovovi službi. Rekla je: »Zaradi šolanja sem ugotovila, da zmorem veliko več, kot sem sploh mislila.« Brat Dennis Nielsen je spoznal, kako mu lahko misel iz Zefanija 3:17 pomaga vztrajati v oznanjevanju. »Če na oznanjevanju nisem preveč uspešen, moram imeti v mislih, da Jehova vzklika od veselja,« je dejal brat Nielsen, »in enako bi moral biti vesel tudi jaz.«

»Pozorno opazujte ptice na nebu.« (Matej 6:26) Stephen Lett iz Vodstvenega organa je imel osrednji govor programa. Na podlagi Jezusovega nauka, naj pozorno opazujemo oziroma podrobno raziskujemo ptice, je brat Lett navedel nekaj stvari, ki se jih lahko naučimo od njih. (Job 12:7)

Na primer, Jehova hrani ptice in enako skrbi tudi za nas. Smo člani »Božje hiše«, smo njegovi domači, zato nam zagotavlja, da bo poskrbel »za svoje«. (1. Timoteju 3:15; 5:8) Seveda moramo pri tem narediti svoj del. Prav kakor morajo ptice iskati hrano, ki jo priskrbi Bog, tako moramo tudi mi, če si želimo njegovega blagoslova, najprej iskati Kraljestvo. (Matej 6:33)

Brat Lett je poudaril tudi to, da številne ptice, ko zaznajo nevarnost, nanjo opozorijo še ostale. Podobno bi morali tudi mi, ko je treba, posvariti druge. Denimo brata, kadar »zaide na stranpot, ne da bi se tega zavedal«. (Galačanom 6:1) Poleg tega pri oznanjevanju svarimo ljudi, da se hitro bliža »Jehovov dan«. (Zefanija 1:14) Brat Lett je tudi pojasnil, da kakor ptice pri selitvi letijo čez visoke gore, enako tudi mi z Jehovovo pomočjo premagujemo na videz nepremagljive ovire. (Matej 17:20)

Zadnji del programa. Zatem ko so diplomanti prejeli diplome, je eden od njih v imenu celotnega razreda prebral zahvalno pismo. Brat Herd je v sklepnih besedah primerjal proces vsajanja Jehovovih misli v svoje srce z zabijanjem tračnikov v železniške pragove. Potrebno je več udarcev s kladivom, da je tračnik trdno na svojem mestu. Podobno bi diplomanti morali še naprej razmišljati o tem, kar so se učili v šoli Gilead. »Vzemite si čas, da si naučeno vsadite globoko v srce,« je rekel brat Herd. Nato je dodal: »Pustite se voditi Božjim mislim, pa boste blagoslovljeni.«