V izobraževalnem središču Jehovovih prič v Pattersonu v zvezni državi New York je 14. marca 2015 diplomiral 138. razred Watchtowerjeve biblijske šole Gilead. Program je v dvorani in po videoprenosu na drugih lokacijah v živo spremljalo vsega skupaj več kot 14.000 ljudi. Pričel se je s predvajanjem glasbe štirih novih kraljestvenih pesmi, ki so jih kasneje zapeli vsi navzoči. a

Predsedujoči programa je bil Geoffrey Jackson, član Vodstvenega organa Jehovovih prič. V uvodnem delu programa je spodbudil diplomante, naj svojega znanja ne zadržijo samo zase, ampak naj z naučenim koristijo drugim. (2. Timoteju 2:2)

Brat Jackson je razpravljal o tem, kako nam je lahko za zgled Mojzes. Njegov šotor je bil nekaj časa dejansko središče čaščenja za izraelski narod. Toda ko je bil postavljen sveti šotor, je ta postal središče pravega čaščenja. Videti je, da Mojzes ni smel vstopiti v Najsvetejše v svetem šotoru, saj je to prednost imel samo veliki duhovnik. Nič ne kaže, da se je Mojzes pritoževal nad to spremembo. Raje je zvestovdano podpiral Arona pri njegovi novi nalogi, da služi kot veliki duhovnik. (2. Mojzesova 33:7–11; 40:34, 35) Kaj se naučimo? »Cenite kakršne koli prednosti, ki jih imate, vendar jih ne zadržite samo zase,« je rekel brat Jackson.

»Ali vas bo prestrašil že šum listja?« To je bil naslov govora, ki ga je imel Kenneth Flodin, pomočnik učnega odbora Vodstvenega organa. Rekel je, da se diplomantom res lahko zgodi, da pridejo v okoliščine, ki vzbujajo strah. Morda pride do preganjanja ali pa dobijo kakšno zahtevno dodelitev. Razpravljal je o besedah iz 3. Mojzesove 26:36, zato da bi spodbudil diplomante, naj na takšne okoliščine ne gledajo kot na nerešljiv problem, ampak kot na posušen list. Nato je opozoril na zgled apostola Pavla, ki je lahko zdržal svoje številne preizkušnje zato, ker je zaupal v Jehova. (2. Korinčanom 1:8, 10)

»Kaj iščete?« Naslednji govor je imel Mark Sanderson, član Vodstvenega organa. Razpravljal je o načelu iz Pregovorov 13:12, kjer piše: »Od predolgega pričakovanja srce zboli.« Žalostno je, da gredo mnogi skozi svoje življenje razočarani, saj si zastavijo cilje, ki jih morda nikoli ne dosežejo, kot je na primer bogastvo ali slava.

V Jezusovih dneh so nekateri imeli napačna pričakovanja glede Janeza Krstnika. (Luka 7:24–28) Nekateri so mogoče upali na filozofa, ki bi jim krajšal čas z abstraktnimi nauki. Če je bilo tako, so bili razočarani, saj je Janez učil konkretno resnico. Drugi so imeli morda v mislih človeka, ki bi naredil vtis s svojim videzom. Toda Janez je bil oblečen kakor revni ljudje. Po drugi strani pa tisti, ki so iskali preroka, niso bili razočarani, saj Janez ni bil le prerok, ampak tudi Mesijev predhodnik! (Janez 1:29)

Brat Sanderson je naobrnil pouk tako, da je diplomante spodbudil, naj iščejo pravo stvar. Na svojih dodelitvah si ne bi smeli prizadevati za ugled ali pričakovati posebnega tretmaja, ampak bi se morali osredotočati na to, da svoje šolanje uporabijo, da bi pomagali drugim. To lahko storijo tako, da se o naučenem v šoli pogovarjajo z brati in sestrami, jim krepijo vero in jih imajo radi. »Prizadevajte si ponižno služiti svojim bratom in sestram. Po najboljših močeh se trudite izpolnjevati Jehovovo voljo,« je rekel brat Sanderson. »Tako ne boste nikoli razočarani.«

»Nahranite lačne.« To je bila tema govora, ki ga je imel James Cauthon, eden od učiteljev v oddelku za teokratične šole. Brat Cauthon je poudaril, da so vsi ljudje lačni ljubezni, cenjenja in priznanja. Tudi Jezus je imel to potrebo in Jehova jo je potešil z ljubečimi besedami, ki jih je izrekel ob njegovem krstu. (Matej 3:16, 17)

Jehova nam je dal moč, da s svojimi besedami opogumljamo in krepimo druge, in od nas pričakuje, da uporabljamo to moč. (Pregovori 3:27) »Izurite se, da boste v drugih iskali dobro, in jih nato prostodušno pohvalite,« je spodbudil brat Cauthon. Iskrena pohvala bo sovernikom pomagala videti, da je njihov trud cenjen.

»Dobri do zadnje kapljice.« Naslednji govor je imel Mark Noumair, pomočnik učnega odbora. Diplomante je spodbudil, naj posnemajo apostola Pavla in naj ne bodo zadovoljni že, če naredijo to, kar se minimalno zahteva. Kakor Pavel bodo našli pravo veselje, če se bodo za druge izlivali. (Filipljanom 2:17, 18)

Kljub težavam Pavel ni obupal. Ker se je razdajal vse do svoje smrti, se je tako rekoč izlil vse do zadnje kapljice. Iskreno je lahko rekel, da je »pritekel do konca«. (2. Timoteju 4:6, 7) Brat Noumair je diplomante spodbudil, naj posnemajo Pavla tako, da na svoji dodelitvi zvestovdano podpirajo delo v prid Kraljestva.

Doživetja. Michael Burnett, ki je prav tako učitelj v šoli Gilead, je povezoval naslednjo točko v programu. V njej so nekateri diplomanti uprizorili, kaj so med šolanjem v Pattersonu doživeli na oznanjevanju.

Diplomanti so bili vedno znova uspešni, ko so bili pozorni na priložnosti za pričevanje in ko so si ljudem prizadevali govoriti o resnici v »jeziku, ki se dotakne srca« – to je v njihovem maternem jeziku. Na primer, eden od diplomantov je izvedel, da je na področju, kjer je nameraval oznanjevati, veliko špansko govorečih ljudi. Zato se je nekega dne, preden se je odpravil na oznanjevanje, naučil nekaj španskih besed s pomočjo aplikacije JW Language. Prav tistega dne je na ulici srečal moškega, ki govori špansko. S tisto malo španščine, ki se jo je naučil, je pričel pogovor, ki je vodil v svetopisemski tečaj s tem moškim in štirimi člani njegove družine.

Intervjuji. Nato je William Turner, ml., ki je pomočnik službenega odbora Vodstvenega organa, intervjuval štiri diplomante o njihovih izkušnjah pred obiskom šole Gilead in o šolanju, ki so ga bili deležni.

Diplomanti so pripovedovali, katere misli iz šolanja so jim bile spodbudne. Na primer, eden od diplomantov je govoril, kaj se je naučil iz poročila, zapisanega v Luku, v 10. poglavju. Ko se je 70 učencev, ki jih je Jezus poslal oznanjevat, vrnilo, so se veselili, ker so imeli uspeh. Tudi Jezus je bil vesel, vendar jih je poučil, naj se ne veselijo zgolj rezultatov, ampak predvsem tega, da je Jehova zadovoljen, ker so se potrudili. To nas spomni, da pravo veselje ni odvisno od naših okoliščin, ampak od tega, da imamo Jehovovo odobravanje.

Brat Turner je besede iz Filipljanom 1:6 naobrnil na diplomante in jim zagotovil, da je Jehova v njih začel »dobro delo« in da bo še naprej z njimi.

»Imejte oči uprte v Jehova.« Samuel Herd, ki je član Vodstvenega organa, je imel osrednji govor tega programa. Priznal je, da Jehova ne moremo videti z dobesednimi očmi. Kako imamo torej lahko oči uprte vanj?

En način, kako lahko vidimo Jehova, je, da preučujemo njegovo stvarstvo, saj nas uči o njem. Poleg tega je Jehova razsvetlil oči našega srca. (Efežanom 1:18) Več ko beremo Sveto pismo, več se naučimo o Jehovu. Več ko se naučimo o Jehovu, tesnejši je naš odnos z njim.

Še posebej želimo biti pozorni na evangelije, saj nam jasno slikajo Jehova, ko navajajo besede in dejanja njegovega Sina. Jezus je tako zelo natančno odseval Jehovovo osebnost, da je lahko rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9)

Brat Herd je spodbudil navzoče, da morajo, poleg tega da v Jezusovem zgledu vidijo Jehova, tudi posnemati to, kar vidijo. Na primer, tako kot se je Jezus razdajal, da je nahranil ljudi, tako se želimo tudi mi naprezati, ko delimo duhovno hrano, ki jo prejemamo.

Kakšen bo rezultat, če bomo svoje oči upirali v Jehova? Imeli bomo enako zaupanje, kot ga je imel psalmist, ki je zapisal: »Jehova imam stalno pred seboj. Ker je on na moji desni, ne bom omahnil.« (Psalm 16:8)

Zadnji del programa. Potem ko so bile diplome razdeljene, je eden od diplomantov v imenu celega razreda prebral iskreno zahvalno pismo. Brat Jackson je nato v sklepu povedal diplomantom, naj nimajo občutka, da mora biti vse, kar učijo, novo ali globoko. Po večini bodo brate in sestre le spomnili na to, kar že vedo. Poleg tega je poudaril, kako pomembno je, da so ponižni. Pozornosti ne bi smeli usmerjati nase ali na svoje šolanje v Gileadu, ampak na Sveto pismo in naše svetopisemske publikacije. Tako se soverniki, ki mogoče nimajo možnosti, da bi obiskali šolo Gilead, ob njih ne bodo počutili prikrajšane, ampak bodo spodbujeni, da izkoristijo duhovno hrano, ki jim je na voljo. Navzoči so domov odšli duhovno obogateni in odločeni, da bodo služili bratom in sestram.