Jehovove priče so med letoma 1999 in 2015 zgradile več kot 5000 kraljestvenih dvoran v Mehiki in še nekaterih državah Srednje Amerike, v Belizeju, Gvatemali, Hondurasu, Kostariki, Nikaragvi, Panami in Salvadorju. Vendar je na tem področju za milijon Prič in drugih, ki obiskujejo naše shode, treba zgraditi še več kot 700 dvoran.

V preteklosti so krščanske občine Jehovovih prič v tem delu sveta imele težave pri gradnji prostorov za čaščenje. V Mehiki na primer, se je večina Prič shajala po zasebnih domovih. Zakaj? Med drugim zato, ker je mnoga leta veljal zakon, ki je določal, da verske organizacije ne morejo imeti v lasti posesti. Ko so v 1990. letih ta zakon spremenili, so Jehovove priče lahko pričele graditi številne kraljestvene dvorane. Toda gradnja posamezne dvorane je pogosto trajala mesece.

Gradnja kraljestvenih dvoran se je pospešila leta 1999, ko so v okviru novega programa za gradnjo dvoran v deželah z omejenimi sredstvi, kot so Mehika in prej omenjenih sedem držav, začele delovati skupine za gradnjo kraljestvenih dvoran. Gradnjo kraljestvenih dvoran na tem celotnem področju od leta 2010 nadzoruje podružnični urad, ki je v Mehiki.

Služabniki za gradnjo se pri gradnji kraljestvenih dvoran v odmaknjenih predelih srečujejo s posebnimi izzivi. Tako so v Panami služabniki za gradnjo morali s čolnom potovati vzdolž obale približno tri ure, da so prišli do gradbišča. V mehiški zvezni državi Chiapas pa je skupina za gradnjo morala z majhnim letalom dovažati gradbeni material do oddaljenega gradbišča.

Celo ljudje, ki niso Priče, pogosto komaj čakajo, da bi videli, kakšna bo nova kraljestveno dvorana, ki se gradi v njihovi okolici. Neki moški iz Hondurasa je denimo rekel, da so se za zemljišče v njegovi bližini, na katerem so Priče zgradile dvorano, prej zanimali drugi in tam hoteli zgraditi nočni klub. Njemu to ni bilo všeč. Ko so mu Priče povedale, da nameravajo na tem zemljišču zgraditi kraljestveno dvorano, je vzkliknil: »Kakšen blagoslov!«

Marsikje naši delavci naredijo velik vtis na ljudi s svojo marljivostjo. Neki moški iz Gvatemale je rekel: »V naši kulturi je pogosto tako, da ženske delajo samo v kuhinji. Tukaj pa ženske opravljajo ista dela kot moški. Presenečen sem, ko vidim ženske, ki sestavljajo kovinske konstrukcije in ometavajo stene. Kapo dol!« Nekateri sosedi so za delavce na gradbišču celo kupili hrano in osvežilne pijače.

Mnogi ljudje so tudi navdušeni nad zasnovo naših dvoran. V Nikaragvi je neki inženir povedal županu mesta, da je tamkajšnja kraljestvena dvorana res lepa in zgrajena iz kvalitetnih materialov. Pravzaprav je rekel, da je kvalitetnejša od vseh drugih stavb v mestu!

Seveda so tudi Jehovove priče same navdušene nad tem, da imajo primerne prostore za čaščenje. Opažajo, da njihovi svetopisemski učenci, potem ko je zgrajena nova kraljestvena dvorana, raje obiskujejo shode. Priče iz ene od občin v Mehiki, ki so pri gradnji kraljestvene dvorane pomagale služabnikom za gradnjo, so svojo hvaležnost izrazile z naslednjimi besedami: »Hvaležni smo Jehovu, da smo imeli priložnost graditi kraljestveno dvorano, ki je v čast in slavo njegovemu imenu.«