Popolnoma usposobljeni za vsako dobro delo
Izid revidirane izdaje Svetega pisma – prevod novi svet
V soboto, 18. decembra 2021, je okoli 2000 ljudi z navdušenjem spremljalo posebni program, ko je brat Gerrit Lösch, ki je član Vodstvenega organa Jehovovih prič, objavil izid revidirane izdaje Svetega pisma – prevod novi svet v slovenščini.
Celoten Prevod novi svet je bil prvič objavljen v slovenščini leta 2009. * Do zdaj je bilo natisnjenih okoli 17.000 izvodov tega prevoda v slovenščini in uporablja ga okoli 1800 slovensko govorečih Jehovovih prič po svetu. Zakaj pa je bil ta prevod revidiran? Kdo ga je pripravil? Zakaj ste lahko prepričani, da je revidiran Prevod novi svet zanesljiv? In katere dodatne vsebine te revidirane izdaje lahko bralcu pomagajo, da bo »povsem primeren in popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«? (2. Timoteju 3:16, 17)
Zakaj je bil prevod revidiran?
Jeziki se z leti spreminjajo, zato je svetopisemske prevode treba sčasoma revidirati, da bi jih bralci lahko razumeli. Sveto pismo, ki bi bilo napisano v zastarelem jeziku, bi v polni meri koristilo le malo bralcem.
Bog Jehova je vsako svetopisemsko knjigo dal zapisati v vsakdanjem in razumljivem jeziku. S tem v mislih je odbor za pripravo Prevoda novi svet poskrbel, da je oktobra 2013 izšla posodobljena angleška izdaja Prevoda novi svet. V predgovoru k tej izdaji piše: »Naš cilj [je bil] pripraviti prevod, ki ne bi bil samo zvest izvirniku, ampak tudi jasen in lahko berljiv.«
Prva slovenska izdaja Prevoda novi svet je bila narejena na podlagi New World Translation of the Holy Scriptures—With References iz leta 1984. Revidirana slovenska izdaja vključuje veliko popravkov, do katerih je prišlo v najnovejši angleški izdaji. Poleg tega uporablja posodobljen jezik, da bi bilo besedilo bralcem še bolj razumljivo.
Prav tako je od izida prve angleške izdaje zelo napredovalo razumevanje hebrejščine, aramejščine in grščine – jezikov, v katerih je bilo napisano izvirno besedilo Svetega pisma. Najdeni so bili svetopisemski rokopisi, ki jih takrat, ko je izšla prva angleška izdaja Prevoda novi svet, še ni bilo na voljo. Ti rokopisi prevajalcem pomagajo ugotoviti, kaj točno je pisalo v izvirniku in kako besedilo pravilno razumeti.
Zaradi vsega tega so bili nekateri odlomki popravljeni, da bi se ujemali s tem, kar je po mnenju večine biblicistov najbližje temu, kar je pisalo v izvirniku. Na primer, glede na nekatere rokopise se Matej 7:13 glasi: »Vstopite skozi tesna vrata. Široka vrata in prostorna pot namreč vodijo v uničenje.« V prejšnji izdaji Prevoda novi svet v drugem delu vrstice besede »vrata« ni bilo. Toda nadaljnje preučevanje rokopisov je pripeljalo do sklepa, da je bila beseda »vrata« del izvirnega besedila, zato je bila dodana v ta revidirani Prevod novi svet. V prevodu je narejenih še nekaj podobnih izboljšav. Toda te izboljšave so samo manjši popravki, ki ne spremenijo osnovnega sporočila Božje Besede.
Z nadaljnjim raziskovanjem je bilo ugotovljeno, da bi moralo biti Božje ime Jehova zapisano še na šestih mestih v svetopisemskem besedilu. Ta mesta so Sodniki 19:18 in 1. Samuelova 2:25; 6:3; 10:26; 23:14, 16. Tako je zdaj v slovenski izdaji Prevoda novi svet Božje ime Jehova zapisano na 7216 mestih, od tega na 237 mestih v Krščanskih grških spisih.
Kdo je izdajatelj prevoda?
Prevod novi svet je izdala družba Watch Tower Bible and Tract Society, pravna oseba, ki zastopa Jehovove priče. Jehovove priče že več kot sto let po vsem svetu razdeljujejo Sveto pismo. Prvo angleško verzijo tega prevoda je med letoma 1950 in 1960 izdal odbor za pripravo Prevoda novi svet. Člani tega odbora si nikakor niso prizadevali za lastni ugled, saj so želeli ostati anonimni, in to celo po smrti. (1. Korinčanom 10:31)
Vodstveni organ Jehovovih prič je leta 2008 spet izbral skupino bratov, ki je sestavljala odbor za pripravo Prevoda novi svet. Odbor je takoj začel z revidiranjem angleškega besedila. Pri tem so upoštevali številne spremembe, do katerih je po izidu prve izdaje prišlo v angleškem jeziku. Skrbno so tudi preučili več kot 70.000 odgovorov na vprašanja, ki so jih dobili od prevajalcev iz različnih dežel, ki so do takrat prevedli Prevod novi svet v več kot 120 jezikov.
Nekaj primerov sprememb v slovenskem revidiranem prevodu
Večina slovenskih prevodov Svetega pisma za predpise in zakone uporablja besedo »postava«. Toda danes je ta beseda v tem pomenu zastarela; bolj običajno se uporablja za človeško telo glede na zunanji videz. Zato je namesto besede »postava« uporabljen bolj sodoben in razumljiv izraz »zakonik« ali »zakon«, odvisno pač od sobesedila. (Jozue 1:7; Psalm 119:97; Galačanom 6:2)
V tem revidiranem prevodu so različne oblike besedne zveze »bati se« prevedene glede na sobesedilo. Kadar je jasno, da ne gre za dobeseden strah oziroma grozo, so uporabljeni izrazi, kot so »globoko spoštovanje«, »spoštovanje«, »strahospoštovanje« in »čaščenje«. V večini primerov je dobesedni prevod zapisan v podčrtni opombi. (Pregovori 1:7; Psalm 2:11; 1. Samuelova 12:14; Matej 9:8; Sodniki 6:10)
Nekatere izraze iz prejšnje izdaje Prevoda novi svet je bilo treba pogosto pojasnjevati, da so se lahko pravilno razumeli. Na primer, hebrejski izraz »šeol« in grški izraz »had« v Svetem pismu označujeta splošni grob človeštva. Mnogi ne vedo, kaj ta izraza pomenita. Poleg tega ima beseda »had« dvojni pomen, saj se uporablja tudi v grški mitologiji. Zato sta bila oba izraza nadomeščena z besedo »grob«, ki izraža to, kar so imeli v mislih pisci Svetega pisma. Izraza »šeol« in »had« sta zdaj zapisana v podčrtni opombi. (Psalm 16:10; Apostolska dela 2:27)
Kako je nastal slovenski revidirani prevod?
Najprej je bil izbran prevajalski tim, ki ga je sestavljalo več krščenih Jehovovih prič. Izkušnje kažejo, da je prevod boljši in bolj uravnotežen, če prevajalci delajo skupaj kot tim, ne pa vsak zase. (Pregovori 11:14) Člani tega tima imajo običajno že izkušnje pri prevajanju publikacij Jehovovih prič. Preden je tim začel z delom, so bili člani tima temeljito poučeni o osnovnih načelih prevajanja Svetega pisma in o tem, kako uporabljati programsko opremo, ki je bila razvita posebej za to delo.
Prevajalci so si pri preučevanju svetopisemskih besed pomagali z računalniškimi orodji. Zelo pa jim je pomagal tudi oddelek za pomoč prevajalcem, ki se nahaja v ameriški zvezni državi New York. Vodstveni organ Jehovovih prič s pomočjo enega od svojih odborov, in sicer spisnega odbora, skrbno nadzoruje prevajanje Svetega pisma. Ampak kako ta projekt poteka v praksi?
Naloga prevajalskega tima je, da pripravi prevod Svetega pisma, ki je 1. točen in hkrati razumljiv za povprečnega bralca, 2. dosleden in 3. dobeseden, kolikor to dopušča posamezni jezik. Kako se to doseže? Vzemimo za primer nedavno objavljen prevod Svetega pisma v slovenščini. Prevajalski tim je najprej pregledal slovenske izraze, ki so se pojavljali v prvi izdaji Prevoda novi svet. Računalniški program Watchtower Translation System je prevajalcem prikazal sorodne in sinonimne besede, ki se pojavljajo v Svetem pismu. V tem programu so navedene tudi izvirne grške in hebrejske besede, kar je prevajalcem omogočalo, da so lahko ugotovili, kako je bila posamezna grška ali hebrejska beseda prevedena v drugih vrsticah. Vse to jim je zelo pomagalo pri odločanju, ali je nek svetopisemski izraz v slovenskem besedilu treba revidirati ali ne. Ko so prevajalci pregledovali vrstico po vrstico, so se tudi trudili poiskati karseda naravne in enostavno razumljive slovenske izraze.
Mnogi dobesedni prevodi idiomov iz izvirnih jezikov, ki v slovenščini nimajo nobenega smisla, so bili spremenjeni. Tako je bila na primer besedna zveza »njegova kri je na njegovi glavi« nadomeščena z bolj razumljivo zvezo »sam je odgovoren za svojo smrt«, dobesedni pomen pa je sedaj zapisan v podčrtni opombi. (Jozue 2:19; 2. Samuelova 1:16; 1. kraljev 2:32) Težko razumljiva besedna zveza »leči k svojim očetom« je zdaj nadomeščena enostavno z »umreti«, dobesedni prevod pa je ohranjen v podčrtni opombi. (1. Mojzesova 47:30; 2. Samuelova 7:12; 1. kraljev 1:21) Besedna zveza »počasen za jezo« je zdaj nadomeščena z zvezo »ne razjezi se hitro«, prejšnji prevod pa je ohranjen v podčrtni opombi. (2. Mojzesova 34:6; Jona 4:2)
Beseda »srce« je v slovenščini, podobno kot v hebrejščini in grščini, rabljena v dobesednem in prenesenem pomenu, zato se jo je v glavnem besedilu včasih ohranilo. Kjer pa dobesedni prevod ne bi bil najbolj razumljiv, se je izvirno besedilo prevedlo po pomenu. Na primer, besedna zveza »se nam je od strahu začelo topiti srce« je sedaj prevedena kot »smo se zelo prestrašili«, dobesedni prevod pa je zapisan v podčrtni opombi. (Jozue 2:11)
Očitno je torej, da prevajanje ne pomeni samo tega, da se besede v enem jeziku zamenja z besedami v drugem. Prevajalci so veliko pozornost namenili temu, da bi v vsakem sobesedilu izbrali slovenske besede, ki izražajo točen pomen svetopisemskega besedila. Po zaslugi vsega tega Prevod novi svet v slovenščini točno odraža pomen izvirnika, poleg tega pa je jasen in enostaven za branje.
Spodbujamo vas, da se pobliže seznanite s Svetim pismom – prevod novi svet. Berete ga lahko na spletu ali v aplikaciji JW Library. Če pa bi radi dobili tiskano izdajo, stopite v stik z občino Jehovovih prič v vaši bližini. Prevod novi svet lahko berete povsem prepričani, da gre za točen prevod Božje Besede v vašem jeziku.
Značilnosti revidiranega Prevoda novi svet
Uvod v Božjo Besedo: S pomočjo svetopisemskih vrstic odgovarja na 20 vprašanj, ki jih ljudje pogosto postavljajo o osnovnih svetopisemskih naukih.
Kratka vsebina: Nahaja se na začetku vsake svetopisemske knjige in vsebuje kratek pregled vsebine. Bralcu pomaga, da hitro najde določen svetopisemski odlomek. Nadomešča živo pagino, ki se je v prejšnji izdaji nahajala na vrhu vsake strani.
Navzkrižne navedenke: V tej izdaji so navedene samo tiste navzkrižne navedenke, ki so najbolj uporabne za oznanjevanje.
Podčrtne opombe: V njih so navedeni alternativni in dobesedni prevodi ter dodatne informacije.
Kazalo besed v Svetem pismu: Zdaj vključuje samo besede in vrstice, ki so najbolj koristne za oznanjevanje in poučevanje.
Slovar: Vsebuje kratke definicije več sto izrazov, ki so uporabljeni v Svetem pismu.
Dodatek A: Obravnava različne značilnosti revidiranega prevoda, kot so slogovne in besedilne spremembe ter prevajanje Božjega imena.
Dodatek B: Razdeljen je na 15 delov, v katerih so barvni zemljevidi in razpredelnice.
^ odst. 4 Prevod Krščanskih grških spisov je bil v slovenščini objavljen leta 2004.